Ali živimo v ”času konca“?
»Ti pa, Danijel, hrani na skrivnem te besede in zapečati knjigo do časa konca.« (Danijel 12:4)
GOST je bil zbegan. Skozi okno restavracije sredi Manhattna je gledal na newyorški Times Square. Pogledoval je na tri digitalne ure, ki so s prevelikimi številkami kazale čas. Na eni uri je bilo 11.28. Druga je kazala šele 11.26, kot bi dvomila, da je že tako pozno, tretja pa je nepotrpežljivo pohitela že na 11.29.
‚Saj ne gre za eno ali dve minuti‘, boš morda rekel. Toda poskusi prepričati nekoga, ki je pravkar zamudil svoj avtobus, vlak ali letalo, morda ne za nekaj minut, temveč samo za par sekund. Zelo važno je poznati točen čas. Vsekakor pa je še važnejše vedeti, kje se nahajamo v Božjem časovnem načrtu.
Možnost sodnega dne
Znano je, da ljudje že stoletja govore o »času konca«, ali kot drugi pravijo, »o koncu sveta« ali o »sodnem dnevu«. Prerok Danijel je o tem govoril pred 25 stoletji. (Danijel 12:4) Po ugotovitvi svobodnega pisca Jamesa Davida Besserja, pa danes ni potrebno »nobeno versko prepričanje ali verovanje v nadnaravno, da bi se zavedli, da je konec sveta možen; dovolj je prisluhniti televizijskim vestem.« Ali se ne strinjaš?
Nedvomno so danes vesti iz vsega sveta postale dostopnejše, saj televizija prenaša dogajanja v našo dnevno sobo. Zato nas problemi zadevajo bolj neposredno in osebno. Predoča nam, da lahko tudi naše mesto doleti jedrska katastrofa, da lahko tudi naš sin ali naša hči postaneta žrtev surovega zločina, in da tudi naša mati ali oče lahko postaneta talca morebitnega terorističnega napada. Te možnosti same po sebi sicer ne dokazujejo, da smo tik pred sodnim dnem, vendar je ta zaradi vseh teh dogodkov vedno bolj verjeten in zaradi tega se vse pogosteje vprašujemo: Ali živimo v »času konca«?
Jezus, Danijel in konec sveta
Pred več kot 19 stoletji so Jezusa njegovi učenci vprašali: »Kakšno bo znamenje, ki bo napovedovalo tvoj prihod in dovršitev sveta?« (Matej 24:3, JP) Jezus je navedel številne dokaze, ki bodo skupaj naznanjali, da smo prišli do »konca sestava stvari« (NS). Odpri, prosimo, v svoji Bibliji knjigo Mateja, 24. in 25. poglavje, Marka 13. in Luko 21. poglavje, in si o tem sam preberi.
Verjetno boš presenečen ugotovil, da je to, kar bereš, skoraj podobno povzetku današnjih televizijskih poročil. Bral boš o vojnah, velikih potresih, epidemijah in pomanjkanju hrane — in to po vsem svetu. Bral boš tudi o »tesnobi narodov, ki ne vidijo rešitve« (NS) in o ljudeh, ki »koprnijo od strahu v pričakovanju tega kar pride na ves svet.« (JP) Bi ti lahko našel primernejše besede za opis svetovnega položaja, o katerem danes tako pogosto govorijo v televizijskih poročilih? (Luka 21:10, 11, 25, 26)
Ta prepričljiv, obširen dokaz, da živimo v »zadnjih dneh«, pa ni edini. Kot smo že omenili, najdemo potrdilne dokaze, če se vrnemo 500 let nazaj, v čas judovskega preroka Danijela. Jezus je omenil njegovo ime in pokazal na spolnitev njegovih prerokb. (Primerjaj Matej 24:3, 15, 21 z Danijelom 11:31; 12:1, 4.) S tem je Jezus pokazal, da Danijelovih besed iz »Stare Zaveze« ni imel za zastarele ali nepomembne. Tudi mi jih naj ne bi imeli za takšne.
Opazuj podobnost med Danijelovimi in Jezusovimi besedami, ki so zgoraj citirane. Nato se vprašaj: ‚Ali sta oba govorila o isti stvari?‘
Očitno sta Danijel in Jezus napovedala isto, »čas konca« v katerem bo Jezus že kralj. Na koncu tega časovnega razdobja bo v veliki stiski uničil vse svoje sovražnike na zemlji, toda Božje ljudstvo bo preživelo.
Ali ti želiš biti med preživelimi? Tedaj preglej dokaze o tem, kar je rekel Danijel o »času konca«. Iz tega lahko jasno vidimo, kje se nahajamo v Božjem časovnem načrtu.
[Okvir na strani 4]
DANIJEL
»Ob času konca ... nastopi Mihael (Jezus Kristus)... in bode čas stiske, kakršne ni bilo, odkar je narod ... A v tistem času bo oteto ljudstvo tvoje.« (Danijel 11:40; 12:1)
JEZUS
»Kakšno znamenje bo napovedovalo tvoj prihod in dovršitev sveta?
Takrat bo namreč velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta.
In če tisti dnevi ne bi bili skrajšani, ne bi bil rešen noben človek; toda ... bodo ti dnevi skrajšani.« (Matej 24:3, 21, 22, JP)