Tolažba od Boga miru
»Zato se tolažite med seboj s temi besedami.« (1 TESALONIČANOM 4:18)
1. Kakšne Pavlove prošnje pokažejo, da se je za-nimal za mir?
PAVEL, apostol, je skrbel za to, da bi krščanska skupščina lahko živela v miru. Zato se njegovih trinajst pisem, ki so se za nas ohranila kot del navdihnjenih spisov, začenja s prošnjo, da bi se prejemniki pisma razveseljevali miru, ki ga daje Bog. Še novi skupščini v Tesalonikih je na primer Pavel pisal: »Milost vam in mir.« Proti koncu istega pisma je prosil: »Sam Bog miru pa naj vas posveti, da boste popolni. Vse, kar je vašega, duh, duša in telo, pa naj se ohrani neoporečno, dokler ne pride maš Gospod Jezus Kristus.« (1 Tesaloničanom 1:1; 5:23, JP)
2. a) Kakšno skrb je Pavel pokazoval za skupščino? b) Kako lahko danes krščanski starešine posnemajo Pavlov vzor?
2 Pavel in njegovi tovariši si niso prizanašali z delom, ne, ‚trudili so se in garali‘ med novimi verniki. Pavel je pisal: »Ampak smo nastopali med vami z vso ljubeznivostjo, s kakršno mati neguje svoje otroke. Smo vam hoteli dati ne samo božji evangelij; ampak tudi svoje življenje, in sicer zato, ker ste se nam priljubili.« (JP) Ali lahko občutimo v teh besedah Pavlovo globoko skrb in iskreno ljubezen do te skupščine? Da, to je vzor ljubezni, ki jo pokazujejo danes krščanski starešine v več kot 52 000 skupščinah Jehovinih prič po vsej Zemlji. (1 Tesaloničanom 2:7—9; Janez 13:34, 35; 15:12—24)
3. a) Kako je lahko Timotej pomagal skupščini v Tesaloniki? b) V kateri ureditvi to danes vidimo?
3 Skušnjavec satan je povzročil težave kristjanom v Tesalonikih. Zato je Pavel poslal k njim Timoteja, da bi jih ‚utrdil in spodbudil v njihovi veri‘. Timotej se je k Pavlu v Atene vrnil z navdušujočim poročilom o njihovi zvestobi in ljubezni. Vsi so bili zelo potolaženi, ko so zvedeli za njihovo vero in neoporečnost, zato so še naprej prosili Boga, da dopolni, kar je še manjkalo. (1 Tesaloničanom 3:1, 2, 5—7, 10) Tudi danes takšna skrb odseva v teokratični ureditvi, ker potujoči nadzorniki izgrajujejo skupščine celo tam, kjer služijo Jehovine priče pod prepovedjo ali grenkim preganjanjem. (Izaija 32:1, 2)
‚Ob njegovem prihodu‘
4., 5. a) Kakšno prošnjo je tukaj izrazil Pavel, in zakaj nas bi to moralo danes še posebej zanimati? b) Zakaj je naš čas posebej pomemben?
4 Apostol Pavel je zaključil ta del pisma z naslednjo prošnjo: »Vas pa naj Gospod obogati in obilno napolni z ljubeznijo drug do drugega in do vseh, kakor jo čutimo mi do vas, da bi tako utrdil vaša srca, ki naj bodo neoporečna v svetosti pred Bogom in vašim Očetom, ko pride naš Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi.« (1 Tesaloničanom 3:12, 13, JP)
5 Pavel je ‚gledal‘ tukaj daleč v prihodnost, v čas Jezusovega »prihoda in dovršitve sveta« (JP), ko »pride Sin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim«. Naš nebeški Kralj je prišel leta 1914. Jezus sedaj s svojega veličastnega nevidnega prestola sodi narode in ljudstva Zemlje, tako, da zbira ponižne, ovcam podobne ljudi, ki bodo obvarovani v »veliki stiski« in bodo večno živeli na rajski Zemlji. (Matej 24:3—21; 25:31—34, 41, 46)
»Zapovedi« za naše dobro
6. Kakšen Pavlov opomin moramo sedaj upoštevati?
6 Spadaš med tiste, ki si prizadevajo za takšnim večnim življenjem? Če da, tedaj moraš delati tako, kot je Pavel pisal Tesaloničanom: »Sicer pa vas, bratje, prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu, da še bolj napredujete v tem, kar ste prejeli od nas, namreč to, kako vam je treba živeti, da boste ugajali Bogu: sicer pa tako živite. Saj veste, kakšna navodila smo vam dali po Gospodu Jezusu. (1 Tesaloničanom 4:1, 2, JP) Kakšne so »zapovedi«, ki jih je tukaj Pavel poudaril?
7. a) Kakšna važna ‚zapoved‘ je bila tukaj dana? b) Zakaj mi, ki smo prejeli Božjega duha, ne smemo nikoli popustiti v naši budnosti?
7 Prva ‚zapoved‘ govori o dobri morali. Pavel je rekel naravnost: »Zakaj to je Božja volja, vaše posvečenje: da se vzdržite nečistovanja, da vsakdo izmed vas ohrani svoje telo v svetosti in časti, ne pa v razuzdanem poželenju kakor pogani, ki ne vedo za Boga.« (JP) K sreči mi »poznamo« Boga in njegova Sina, Jezusa Kristusa in se trudimo za večno življenje. Kolikšna sramota bi vendar bila, če bi se pustili potegniti nazaj v posvetno blato nemorale! Na žalost so se nekateri, ki so mnogo let preživeli v koncentracijskih taboriščih in zaporih ali dolgo služili kot goreči misionarji, pozneje pustili skušnjavcu ujeti prav z nemoralo. Božjega svetega duha, ki smo ga prejeli, ne bi smeli nikoli ‚ožalostiti‘ s spolnimi pregreški! (1 Tesaloničanom 4:3—8; Janez 17:3; 1 Korinčanom 10:12, 13; Efežanom 4:30)
8., 9. a) Kakšna je »bratska ljubezen«? b) Kako lahko razvijemo takšno ljubezen, in kakšni bodo rezultati?
8 Naslednja Pavlova ‚zapoved‘ je v zvezi s fil.a.del.fi’a, »bratsko ljubeznijo«. (1 Tesaloničanom 4:9, 10) To je poseben izraz načelne ljubezni a.ga’pe, ki jo Pavel tudi tukaj v 9. vrsti toplo priporoča, enako še v 3. poglavju, 6. in 12. vrsti. Fil.a.del.fi’a je zelo zaupna, prisrčna vdanost, takšno čustvo je očitno vezalo Jezusa in Petra, in Davida in Jonatana. (Janez 21:15—17; 1 Samuelova 20:17; 2 Samuelova 1:26) To čustvo spremlja a.ga’pe in prispeva k zbližanju, kar je včasih očitno, na primer, v vzajemnem veselju, ob druženju, ko so mnoge Jehovine priče skupaj v pionirski službi ali skupaj opravljajo druge teokratične naloge.
9 Pavel je dejal: »da še bolj napredujete«. Mi smo lahko v naši bratski ljubezni še bolj širokogrudni. To lepo lastnost bomo občutili še obilneje, če bodo starešine in pomočniki prevzeli vodstvo v goreči službi za Kraljestvo. Če se v skupščini vsi trudijo ‚najprej za Kraljestvo‘, bodo razlike človeške nepopolnosti, osebnostna nesoglasja in podobni problemi postali manj važni. Zato imejmo oči vedno usmerjene na cilj! (Matej 6:20, 21, 33; 2 Korinčanom 4:18)
10. Kako lahko mi kot kristjani ‚spodobno živimo‘?
10 Pavel je tu povezal še eno ‚zapoved‘ — da si naj prizadevamo, da tiho, zadržano živimo, skrbimo za svoja opravila in delamo s svojimi rokami. Če vedno tako ‚spodobno živimo‘ ter pokazujemo načelno ljubezen in bratovsko vdanost, bo zadovoljeno vsem našim potrebam. (1 Tesaloničanom 4:11, 12; Janez 13:35; Rimljanom 12:10—12)
Poživljeni z upanjem na vstajenje
11. a) Zakaj je Pavel nato govoril o vstajenju? b) Kako bi moral ta Pavlov nasvet vplivati na nas?
11 Apostol Pavel je kot naslednje omenil spodbudno upanje na vstajenje. In zakaj je Pavel govoril o tej temi? Svoje brate je želel okrepčati, tako da bi lahko vzdržali v preganjanjih, ki bi jih zadela. Bili so v nevarnosti, da bodo izgubili življenje. In izgleda, da so tedaj nekateri res pozaspali v smrti. Sovernike je bilo torej treba potolažiti. (1 Tesaloničanom 2:14—20) Ker so mislili, da je Kristusova »prisotnost« zelo blizu, so se vpraševali, kaj bo s tistimi, ki so že umrli. Kar je Pavel napisal, pa ni samo potolažilo tistih, ki so zaradi smrti izgubili svoje ljubljene sokristjane, temveč jih je tudi poživilo in okrepilo za vztrajanje do nastopa Jehovinega »dne«. Pavlov nasvet bi nam vsem moral pomagati, da duhovno čvrsti še naprej oznanjujemo dobro vest, do popolnega konca sedanjega sestava stvari. (2 Tesaloničanom 1:6—10)
12. Kakšno pravo tolažbo lahko dobimo, če nam umre ljubljeni človek, in odkod izvira?
12 Pavel je pisal: »Nočemo pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je z umrlimi, tako da se ne boste vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo upanja.« (1 Tesaloničanom 4:13, JP) Kolikšno tolažbo in dušni mir posreduje upanje na vstajenje! Kakšnih pet let pozneje je Pavel svoje drugo pismo korintskim kristjanom pričel z besedami: »Milost (nezaslužena dobrota, NS) in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa. Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vsake tolažbe. On nas tolaži v vsaki stiski, tako da moremo tudi mi tolažiti tiste, ki so v kakršnikoli stiski, in sicer s spodbudo, s kakršno nas same Bog spodbuja.« (2 Korinčanom 1:2—4, JP)
13., 14. a) Zakaj je Pavel želel kristjanom objasniti, kaj pomeni smrt? b) V kakšnem stanju so mrtvi, kot pokaže Biblija?
13 Apostol ni hotel, da bi ničesar ne vedeli o tem, kako je z umrlimi. Sčasoma naj bi veliko dozdevnih kristjanov odpadlo, vrnili bi se naj k babilonskim in grškim filozofijam. Ti odpadniki bi naj sprejeli Platonov nauk o podedovani nesmrtni duši, kar je danes osnovni nauk celotnega kraljestva lažne religije. Razburljiva skrivnost, da »po smrti« še nekje živimo, bodisi v nebesih, v vicah ali v kraju večnih muk, nas tudi nič kaj ne tolaži. Razen tega je nauk o podedovani nesmrtnosti v nasprotju z naukom o vstajenju, kajti kako bi lahko nekdo bil obujen v življenje, če njegova duša sploh ni umrla?
14 Pavel je tukaj pisal glede umrlih, da so ‚pozaspali v smrti‘. Da, oni »spijo«. Kdor spi, se ničesar ne zaveda in tudi ne more nič narediti. (Primerjaj Propovednik 9:5, 10.) Tudi Jezus je rekel, da je Lazar »zaspal« in da ga bo »prebudil«. Ker Jezusovi učenci teh besed niso prav razumeli, jim je Jezus »razločno povedal: ‚Lazar je umrl‘.« Lazarjevi sestri, Marto in Marijo, je tolažilo upanje na vstajenje, in Jezus ju je še dodatno potolažil. In kako zelo je bila njuna vera okrepljena, ko je Jezus svojega prijatelja, ki je bil že štiri dni mrtev, obudil iz spanja v smrti! (Janez 11:11—14, 21—25, 43—45)
15. a) Kako se krepi naše upanje na vstajenje? b) Kaj nam lahko pomaga, da se sprijaznimo s smrtjo ljubljene osebe?
15 Ta čudež ter druga Jezusova obujenja iz mrtvih, in predvsem to, da je Jehova obudil Jezusa — vse to so zapisani dokazi, ki krepijo naše veličastno upanje v vstajenje. (Luka 7:11—17; 8:49—56; 1 Korinčanom 15:3—8) Res je, da prinese smrt žalost in solze, da se je težko privaditi, da ljubljena oseba ni več z nami. Toda zagotovilo, da bo suvereni Gospod Jehova ‚uničil smrt za vedno in obrisal solze z vseh obrazov‘, nam daje veliko tolažbo in moč! (Izaija 25:8; Razodetje 21:4) Najboljše zdravilo proti žalosti je stalna, marljiva služba Bogu miru, kar pomeni, da drugim nudimo upanje na Kraljestvo, ki smo ga sami hvaležno sprejeli. (Primerjaj Apostolska dela 20: 35.)
Vrstni red vstajenj
16., 17. a) Kako bo uničen »zadnji sovražnik«? b) Kateri vrstni red vstajenj je navedel Pavel?
16 Trdno verujemo, da je Kristus, »prvenec« vstajenja in je sedaj ustoličen na Božji desnici v nebesih in bo poskrbel za izvršitev Jehovinih kraljevskih namenov. (Hebrejcem 6:17, 18; 10:12, 13) Pavel je glede tega rekel v enem svojih pisem: »On (Jezus Kristus) mora kraljevati dokler ne položi vseh sovražnikov pod svoje noge. Kot zadnji sovražnik pa bo uničena smrt.« Kako? Delno z vstajenjem in z odstranitvijo posledic Adamove smrti. Apostol je pred tem to takole pojasnil: »Ker je namreč po človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni, vendar vsak po vrsti: najprej kot prvenec Kristus, potem pa tisti, ki bodo Kristusovi ob njegovem prihodu.« (1 Korinčanom 15:20—26, JP) Na ta vrstni red vstajenj se je skliceval Pavel zatem v svojem Prvem pismu Tesaloničanom:
17 »Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, moramo prav tako verovati, da bo Bog pridružil Jezusu tiste, ki so umrli v veri vanj. Oprti na Gospodovo (Jehovino, NS) besedo, vam rečemo tole: Mi ki še živimo in bomo ostali do Gospodovega prihoda, nikakor ne bomo prehiteli umrlih. Zakaj sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu.« (1 Tesaloničanom 4:14—16, JP)
18. Kdaj so bili maziljeni, ki so »umrli« oživljeni?
18 Po letu 1914, med Jezusovo »prisotnostjo« v kraljevski slavi, je on kot nadangel zapovedal tistim, ki so »v skupnosti s Kristusom« (NS), da se zberejo. Maziljence, ki »so umrli«, je ta trobenti podoben glas poklical v duhovno vstajenje, v nebesa. Stražni stolp že dolgo zastopa mišljenje, da se je to vstajenje maziljenih kristjanov začelo leta 1918.
19. Kdaj in kako bo ostanek vzet »v oblakih«; in s kakšnim namenom?
19 Kako pa je z maziljenimi kristjani, ki so še na Zemlji in jih je vedno manj, sedaj celo manj kot 9 000 oseb? Tudi ti morajo biti vse do konca svojega zemeljskega življenja zvesti. Pavel je pisal, kot da bi bil v času Kristusove prisotnosti z njimi: »Potem pa bomo mi, ki še živimo in bomo ostali, skupaj z njim odneseni na oblakih v višavo Gospodu naproti: tako bomo zmeraj z Gospodom.« (1 Tesaloničanom 4:17, JP; primerjaj Razodetje 1:10.) Tako bodo ob določenem času zbrani vsi 144 000, da bi lahko z Jagnjetom, Jezusom Kristusom, služili na nebeški gori Sion kot duhovniki in kralji. »To je prvo vstajenje.« (Razodetje 14:1, 4; 20:4, 5, EI) Toda, kaj čaka milijarde ljudi, ki so sedaj v grobovih?
20., 21. a) Kaj čaka milijarde ljudi, ki so y grobovih? b) Kateri skupini ljudi ne bo treba nikoli umreti, in zakaj ne? c) Kakšno ugodno upanje imajo posamezniki izmed te skupine, ki bi morda umrli?
20 Čeprav Pavel teh v svojem Prvem pismu Tesaloničanom ni posebej omenil, nam je v Razodetju 20:12 zagotovljeno, da bodo »mrtvi, veliki in mali«, obujeni — pred Božji sodni prestol. (Glej tudi Janez 5:28, 29.) Danes je pred tem prestolom že zbrana »velika množica«, ki šteje nekaj milijonov. Kot skupina bodo preživeli prihajajočo »veliko stisko«. Jagnje jih bo paslo in »vodilo do studencev voda življenja« tako, da jim nikoli ne bo treba umreti. Toda zaradi starosti in nepredvidenih dogodkov morda nekateri med njimi umrejo med Gospodovo »prisotnostjo«. (Razodetje 7:9, 14, 17; Propovednik 9:11) Kako je z njimi?
21 Vse takšne »druge ovce« imajo upanje na zgodnje vstajenje. (Janez 10:16) Kot Abraham so s svojo vero in s svojimi deli že postali Božji prijatelji. Te sodobne »druge ovce« so, podobno kot verni možje in žene, ki so opisani v Pismu Hebrejcem, v 11. poglavju, vztrajali v preizkušnjah. Razumljivo je, da bodo tudi oni doživeli »boljše vstajenje«, nedvomno kmalu po Harmagedonu. (Hebrejcem 11:35; Jakob 2:23) Seveda bo vsak, ki se zares ‚hrani z Jezusovim telesom in pije njegovo kri‘, deležen izpolnitve obljube: »(Takšen) ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan«. (Janez 6:54; Rimljanom 7:18, 21; 6:23)
22. Kako se lahko med seboj tolažimo?
22 Po razpravljanju o veličastnem upanju, je Pavel posvaril: »Zato se tolažite med seboj s temi besedami.« (1 Tesaloničanom 4:18) Nato je pojasnil nadaljnje bistvene točke v zvezi s ‚prihodom našega Gospoda Jezusa‘. (1 Tesaloničanom 5:23) Kako pa je s tem? Preglejmo članek »Mir od Boga kdaj ?«
Vprašanja za povzetek
◻ Katere prošnje je izrazil Pavel v korist kristjanov?
◻ Katere apostolove »zapovedi« so v naše dobro?
◻ Kako nas Božja Beseda tolaži glede mrtvih?
◻ Kakšen vrstni red vstajenj je Pavel navedel?