Tisti, ki prav koristijo svojo moč, so lahko zadovoljni

»Jehova je potrpežljiv, a silno mogočen, Jehova ne pusti krivca nekaznovanega.« (NAHUM 1:3, EI)

1. Zakaj ni to, če ima oseba neko moč, razlog za domišljavost?

POZNAMO mnogo vrst moči, ki jih lahko razumna stvarjenja pravilno koristijo! Morda imamo kakšno vrsto moči — zaradi naravne nadarjenosti ali česa drugega. Je to razlog za domišljavost? Nikakor. Kaj beremo v Jeremiju 9:23? »Modri naj se ne hvali s svojo modrostjo, močni naj se ne hvali s svojo močjo, bogati naj se ne hvali s svojim bogastvom.« (EI) Zakaj ne? Apostol Pavel nam na to odgovori v Prvem listu Korinčanom 4:7: »Kdo ti namreč more dati prednost? Kaj imaš, česar bi ne prejel? Kaj se ponašaš, kakor bi ne bil prejel, če si pa prejel.« (JP)

2. Zakaj moramo biti glede rabe moči oprezni?

² Zakaj pa se moramo ogibati zlorabe kakršnekoli moči, ki jo morda imamo? Zato ker je »mišljenje človeškega srca hudobno od njegove mladosti.« (1 Mojzesova 8:21, EI) Ker smo vsi podedovali to nagnjenje k sebičnosti, moramo vedno paziti na to, da prav koristimo moč, ki jo imamo. Neki pesnik je nekoč dejal, da ni ‚zaklada brez sence skrbi in nobene moči brez skrite zanke‘. Da, ker smo podedovali nepopolnost, je vedno prisotna težnja, da bi sebično koristili našo moč.

Jehova — mogočen, ampak tudi moder in pravičen

3. Kakšno moč ima Jehova?

³ Sam Stvaritelj, Bog Jehova, nam daje dober, celo popoln zgled, kako koristiti moč. On ni prenagljen, temveč počasen za jezo, četudi bi kaj zahtevalo nujnost ukrepanja ali uporabo njegove moči. (Nahum 1:3) Nihče ni močnejši od Boga in zato ga tudi označujemo kot Vsemogočnega. Upravičeno ima naziv »Vsemogočni«. (1 Mojzesova 17:1) Ne samo, da ima neomejeno moč, ima tudi najvišjo moč, ki je v tem, da ima vso oblast kot vrhovni Gospodar vesolja, ki ga je ustvaril. Zato torej nihče ne more »njegovi roki (kaj) braniti in mu reči: Kaj delaš?« (Danijel 4:35)

4. Zakaj je pametno, da se bojimo Jehove?

⁴ Bog Jehova je vsemogočen, zato nam pamet govori, da bi nas moralo biti strah, da ga ne bi ujezili. Da, »strah Jehovin je začetek modrosti in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.« (Pregovori 9:10) Pavel nas svari, naj ne poskušamo zbuditi ljubosumnosti Boga Jehove s kakršnokoli obliko malikovanja, ali pa »smo morda močnejši od njega«? Nikakor! (1 Korinčanom 10:22) Toda vsi, ki naklepno kršijo Božje pravične zapovedi, ravnajo, kot da so močnejši od Jehove! Pavel z naslednjimi besedami to še poudari: »Zakaj naš Bog je ogenj, ki uničuje.« (Hebrejcem 12:29, EI)

5. Zakaj ni potrebno, da bi se Jehove, ker je vsemogočen, bolestno bali?

⁵ Če Jehova ne bi svoje vsemogočnosti popolnoma uravnovesil s tremi svojimi drugimi osnovnimi lastnostmi: modrostjo, pravičnostjo in ljubeznijo, bi nam ta dejstva lahko vlila bolesten strah ali grozo. Če koga obsodi, je to vedno skladno ali združljivo s temi lastnostmi. Na primer, potop v Noetovih dneh je bil res velik dokaz Jehovine moči. Ali pa se je Bog okoristil svoje moči krivično ali brez ljubezni? Nikakor! Človeštvo je bilo tako pokvarjeno, da je Boga, ko jih je gledal, bolelo v srcu. (1 Mojzesova 6:5—11) Ker so predpotopni hudobni ljudje zlorabljali Božje blagoslove, jih je upravičeno odstranil z zemlje, še posebej, ker se niso ozirali na opozorila Noeta, »glasnika pravičnosti«. (2 Petrov 2:5)

6. Kaj pokaže Jehovino ravnanje s Sodomo in Gomoro?

⁶ Ko so se prebivalci Sodome in Gomore izkazali kot očitno izprijeni grešniki, ker so zlorabljali Jehovine blagoslove, ki so jih kot del človeštva uživali, je sklenil, da jih bo uničil. Iz obzirnosti do svojega prijatelja Abrahama je Jehova temu vernemu možu povedal, kaj namerava storiti s Sodomo in Gomoro. Izgleda pa, da je Abraham mislil, da bi bila to precejšnja zloraba moči, ker je Jehovo vprašal: »Ali bi vse Zemlje Sodnik ne delal po pravici?« Vendar se je Abraham motil. Nazadnje je moral priznati, da je bil Jehovin odlok res pravičen, saj v obeh mestih ni bilo mogoče najti niti deset pravičnih duš. To gotovo pokaže, kako zelo Jehova pazi, da svojo moč pravično uporablja. (1 Mojzesova 18:17—33; Izaija 41:8)

7. Zakaj je faraon zaslužil, da ga je Jehova s svojo močjo kaznoval?

⁷ Pozneje, ko je prišel čas, ko bi Jehova osvobodil Izraelce iz egiptovskega krivičnega suženjstva, je dal faraonu priložnost, da pripomore k temu. To ne bi bilo škodovalo ne faraonu ne njegovemu ljudstvu. Toda ta vladar je domišljavo in trmoglavo odklonil Jehovino zahtevo. Zato je Bog faraonu dokazal svojo moč z desetimi stiskami, ki jih je eno za drugo poslal nad Egipt. (2 Mojzesova 9:10) Zatem ko je faraon Izraelcem le dovolil oditi, je znova kljubovalno izzval Jehovo, ker je krenil za njimi. Torej je Jehova po pravici ali pošteno uporabil svojo moč, ko je faraona in njegovo vojsko pokončal v Rdečem morju. (Psalm 136:15) Upoštevajmo, da je Jehova v vsakem teh primerov svojo veliko moč uporabil tudi za to, da je obvaroval svoje zveste služabnike: Noeta in njegovo družino, Lota in njegovi dve hčeri in izraelski narod. (1 Mojzesova 19:16)

8. Zakaj je Jehova imel dober razlog za to, da je s Senaheribom ravnal tako, kot je?

⁸ Stoletja pozneje, za časa kralja Ezekija, je Bog Jehova pokazal svojo moč na zelo osupljiv in pravičen način, to je bilo tedaj, ko je sirijski kralj Senaherib pretil Jeruzalemu. Izraelci so pod vodstvom bogaboječega in zvestega kralja Ezekija prosili Jehovo za pomoč. Ker so mu zvesto služili, je Jehova ukrepal v njihovo korist. Odposlanec kralja Senaheriba pa se je nasprotno širokoustil: ‚Ne poslušajte Ezekija, naj vas ne zapelje z obljubo, da vas bo Jehova osvobodil. Ali so lahko bogovi drugih narodov obvarovali svoje ljudstvo pred Senaheribom? Niti en bog tega ni zmogel, zakaj si potem vi domišljate, da vam Jehova lahko pomaga?‘ (Izaija 36:13—20) Zaradi takšnega napihovanja je Bog enostavno moral uporabiti svojo veliko moč, tako da je v eni noči padlo 185 000 vojakov, to pa je bil dokaz, da bogovi narodov niso enaki Jehovi.

9. Kateri primeri pokažejo, da Jehova pazi, kako uporablja svojo moč?

⁹ Preglejmo še nekaj primerov, izmed mnogih, ki bi jih lahko navedli. Ko je Jehova kaznoval Mirjam z gobavostjo, je to bil povsem pravilen, pravičen in moder ukrep njegove moči. Mirjam je to kazen zaslužila, ker je predrzno govorila proti svojemu bratu Mojzesu, Mojzesa pa je imenoval Bog. (4 Mojzesova 12:1—15) Podobno je bilo s kraljem Uzijem, ki je predrzno vstopil v tempelj in zažgal kadilo na zlatem oltarju, oholo je zavrnil duhovnike, levite, ki so mu to odsvetovali. Jehova je pokazal svojo moč, ko je kralja upravičeno kaznoval z gobavostjo. (2 Letopisi 26:16—21) Kakor so prestopki teh ljudi bili različno težki, takšne so bile tudi kazni: Mirjamina gobavost je bila prehodna, toda Uzija je kot gobavec umrl. Po tem lahko spoznamo, da Jehova vedno pazi na to, da svojo moč modro in pravično uporablja in da zveste, ki ga ljubijo, varuje, hudobne pa uničuje. (Psalm 145:20)

Zgled Jezusa Kristusa

10., 11. Katera primera pokažeta, da je Jezus pravilno uporabljal moč?

¹⁰ Božji Sin je posnemal svojega Očeta, ko je uporabljal svojo moč. K prvim primerom spada trenutek, ko se je satan z njim prepiral za Mojzesovo truplo. Logos bi bil mogel satana vsekakor strogo pokarati. Toda Logos se je zadržal, če lahko tako rečemo, da ga je pokaral sam Bog Jehova. (Juda 8, 9)

¹¹ Prvo satanovo preskušanje Jezusa v pustinji je bilo v zvezi z zlorabo moči. Satan je Jezusa vabil, naj uporabi svojo nadnaravno moč za sebičen namen, naj kamenje spremeni v hrano. To je bila res prava skušnjava, saj Jezus že 40 dni ni ničesar jedel, zato je bil »lačen«. Satan je Jezusa zapeljeval, želel ga je navesti na sebičnost, takole mu je govoril: »Če si Sin Božji, reci, naj postane to kamenje kruh.« Brez dvoma je upal, da bo Jezus odgovoril: ‚Seveda sem Božji Sin, in da ti to dokažem, bom te kamne spremenil v kruh.‘ Namesto da bi se pustil navesti na sebično ali nespametno dejanje, je Jezus odvrnil: »Pisano je: ‚Ne bo živel človek ob samem kruhu, temveč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih.‘« (Matej 4:1—4) Preslišal je namigovanje, da morda ni Božji Sin, in ni hotel zlorabiti moči, ki mu jo je dal Bog.

12. Kako je Jezus še pokazal, da ni bil pohlepen na moč?

¹² Pozneje, ko je Jezus nahranil 5 000 mož, razen teh pa še mnogo žena in otrok, so ga Judje hoteli postaviti za kralja. Če bi bil sprejel njihovo ponudbo, bi zlorabil moč, ki jo je pokazal ljudem s svojimi čudeži. Vedel je, da mora ostati nevtralen glede posvetne politike in čakati, da mu bo Bog Jehova dal kraljestvo. (Janez 6:1—15) Zatem pa, ko so prišli, da bi ga aretirali, bi bil lahko poprosil Boga za 12 legija angelov, ki bi preprečili aretacijo. Vendar bi to bila zloraba moči, ker je njegov Oče želel, da se preda. (Matej 26:39, 53)

Kdo še ni zlorabil moči

13., 14. a) S kakšnim dobrim zgledom je Gideon pokazal, da ni bil lakomen na moč? b) V čem je bil Savel dober zgled, ko je zakraljeval?

¹³ Med nepopolnimi ljudmi, ki so se uprli skušnjavi zlorabe moči, je bil tudi sodnik Gideon. Zatem ko je izraelski narod osvobodil izpod Madiancev, so si ga hoteli postaviti za kralja. Gideon jih je zavrnil, rekoč: »Ne bom vam vladal jaz. Tudi moj sin vam ne bo vladal, Jehova vam bo vladal.« Da, še vedno je bil skromen, tako kot tedaj, ko je šele postal sodnik. Razen tega je Gideonov odgovor odseval Jehovino mnenje o tem, ali naj Izraelu kraljuje človek. To lahko spoznamo iz Božjega odgovora Izraelcem za časa preroka Samuela, ko so želeli imeti kralja. (Sodniki 8:23, EI; 6:12—16; 1 Samuelova 8:7)

¹⁴ Ko so kasneje vendarle dobili kralja, je bil Savel v začetku dober zgled nezlorabljanja kraljevske moči. Nekateri ničvredneži so govorili: »Ta naj bi nam pomagal? In so ga zaničevali. Ali on se je delal, kakor da bi ne bil slišal.« Bil je kralj in kot takšen je imel moč, toda ni ravnal nepremišljeno. Podobno so tedaj, ko je zmagal nad Amonci, nekateri njegovih mož mislili, da bo to priložnost izkoristil in poplačal tistim, ki so ga zaničevali. Zato so mu dejali: »Kdo je ta, ki je rekel: Ali nam bo Savel gospodoval? Dajte sem tiste može, da jih umorimo.« Savel pa je menil čisto drugače, rekel je: »Ta dan ne sme nihče umreti, zakaj danes je dal Jehova rešitev Izraelu!« Vidimo lahko, da je bil Savel, ko je zakraljeval, res skromen. (1 Samuelova 9:21; 10:20—23, 27; 11:12, 13) Žalostno pa je, da je pričel svojo kraljevsko moč zlorabljati in je zato slabo končal! (1 Samuelova 28:6; 31:3—6)

15., 16. a) Kaj je sodnik Samuel lahko rekel o tem, kako je koristil sodniški položaj? b) Kakšen podoben zgled je dal kralj David?

¹⁵ Samuel, prerok, ki je tudi sodil Izraelu, je pravtako bil dober zgled. Od svojega zgodnjega otroštva naprej je služil Bogu. Samuel je pravično sodil ljudstvu in ga tudi osvobodil. Ali pa je kdaj izkoristil svoj položaj za sebičen dobiček? Nikakor! V svojem poslovilnem govoru je ljudstvu rekel: »Glej, poslušal sem glas vaš v vsem, kar ste mi govorili, in postavil sem vam kralja. ... Glejte, tu sem! Izpričujte zoper mene pred Jehovo in pred maziljencem njegovim: komu sem vzel vola! ali komu sem vzel osla? ali sem komu krivico delal ali silo? iz čigave roke sem vzel darilo in si dal zagrniti oči zaradi njega?« Njegovo ljudstvo je moralo priznati, da je bil v vsem brezgrajen. Nikoli ni zlorabil moči sodniškega položaja. (1 Samuelova 12:1—5)

¹⁶ Ne smemo spregledati dobrega Davidovega zgleda. Dvakrat je imel takorekoč v rokah kralja Savla in bi ga lahko usmrtil. David bi bil lahko takole sklepal: ‚Savel mi streže po življenju, torej on ali jaz.‘ Ali pa bi lahko bil sebičen: ‚Samuel je vendar mene mazilil za bodočega kralja Izraela in kar zdaj se ga bom lahko znebil.‘ Ne, David je potrpežljivo čakal, dokler ni Jehova odločil, da mu da kraljestvo. (1 Samuelova 24:1—22; 26:1—25) Vseeno pa je David potem, ko je zakraljeval, na žalost, dvakrat zlorabil svojo moč: povzročil je Urijevo smrt in preštel je izraelske čete. (2 Samuelova 11:15; 24:2—4, 12—14)

17. Kako je Savel pokazal, da ni bil nikoli lakomen in da ni zlorabil moči?

¹⁷ Med nasledniki Jezusa Kristusa je bil v tem pogledu apostol Pavel odličen zgled. Od skupščin, v katerih je služil, bi bil lahko zahteval podporo. Toda tega se ni okoristil. Starešinam iz Efeza je rekel: »Od nikogar si nisem poželel srebra, zlata ali obleke. Dobro veste, da so te roke prislužile vse kar smo potrebovali jaz in moji spremljevalci.« (Apostolska dela 20:33, 34, JP) Ko je pisal skupščini v Korint, je to še jasneje poudaril. (1 Korinčanom 9:1—18) Ne bi mu bilo sploh treba opravljati posvetnega dela, kajti kateri vojak služi na svoje stroške? Ali ni Mojzes dejal, naj se ne zaveže gobca biku, ki opravlja mlatev? Pavel je pojasnil: »Jaz se s tem nisem okoristil.« /JP/ Kakšno je bilo njegovo plačilo? »To, da oznanjam evangelij zastonj in da ne uveljavljam svojih pravic, ki mi gredo iz oznanjevanja evangelija.« /JP/

18. a) Kako bi morali gledati na to, da Jehova tako izredno izvaja svojo moč? b) Zakaj so lahko tisti, ki ga v tem pogledu posnemajo, zadovoljni ali srečni?

¹⁸ Res se lahko reče: ‚Vsi tisti, ki svoje moči ne zlorabijo, so lahko zadovoljni.‘ Kako odlično ime ima vendar Bog Jehova, ker daje tako odličen zgled, svojo velikansko moč vedno izvaja uravnoteženo z drugimi svojimi lastnostmi, modrostjo, pravičnostjo in ljubeznijo! Tako torej lahko rečemo skupaj s psalmistom: »Slavi, duša moja, Jehovo, in vse, kar je v meni, sveto ime njegovo!« (Psalm 103:1) Vsi, ki posnemajo Jehovin zgled in prav uporabljajo moč, so zares srečni. Primeri v Svetem pismu, ki smo jih pregledali, dokazujejo, da lahko ljudje, čeprav smo nepopolni, prav uporabljamo moč, ki jo imamo. Če je tako, ne bomo imeli samo čiste vesti, temveč nas bo tudi Bog priznaval, naši bližnji pa nas bodo spoštovali.

Se spomniš?

◻ Zakaj je potreben nasvet glede zlorabljanja moči?

◻ Kateri primeri pokažejo, da Bog Jehova svojo moč pravilno uporablja?

◻ Zakaj lahko rečemo, da je Jezus pazil na to, da ni svoje moči zlorabil?

◻ Katere osebe iz Hebrejskih spisov so dokazale, da niso zlorabljale moči, ki so jo imele?

◻ Kako se je apostol Pavel v uporabi svoje moči izkazal za zglednega?

[Slika na strani 21]

Jehovine glavne lastnosti so popolnoma uravnotežene

ljubezen moč pravičnost modrost

[Slike na strani 22]

Bog je pravično uporabil svojo moč

v potopu

v Sodomi in Gomori

v Rdečem morju

[Podčrtna opomba]