Veselimo se Jehovine besede

»Srečen je človek... (čigar) radost je v Jehovinem zakonu. (PSALM 1:1, 2, NS)

1. Kateri ljudje so imeli nalogo, da poučujejo druge o Jehovinih »razodetih stvareh«?

KER SO »razodete stvari« za našo rešitev neogibno potrebne, je Jehova pogosto imenoval odgovorne za učitelje razodetih stvari. (5 Mojzesova 29:29) V Izraelu so duhovniki in leviti izpolnili to nalogo. (3 Mojzesova 10:8—11; 2 Letopisi 35:3) Razen tega so tudi izraelski starši poučevali svoje otroke. (5 Mojzesova 11:29; Pregovori 6:20) V prvem stoletju n.št. so imenovani starešine služili kot učitelji v skupščini maziljenih kristjanov in krščanski starešine so bili spodbujani, naj poučujejo svoje otroke. (Efežanom 6:4; 1 Timoteju 3:2; 2 Timoteju 2:2) Dodatno je bil vsak posamezni kristjan dolžan sporočiti Jehovine razodete stvari ljudem zunaj krščanske skupščine. (Apostolska dela 1:8)

2. Ali je dovolj, če se zanesemo na to, da nas drugi poučujejo o Jehovini Besedi? Pojasni.

² Ali je dovolj, če se zanesemo na to, da nas drugi poučujejo o Božji Besedi? Ne. Vsakdo med nami ima tudi osebno dolžnost preučevati Jehovine »razodete stvari«. Zato je pisal psalmist: »Srečen je človek ... (čigar) radost je v Jehovinem zakonu in njegov zakon s pridušenim glasom bere noč in dan.« (Psalm 1:1, 2, NS) Tudi apostol Peter je spodbudil sovernike, ko jim je napisal: »Hrepenite kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje, da po njem rastete v zveličanje (rešitev, NS).« (1 Petrov 2:2)

3. Kaj je potrebno storiti zaradi stališča do preučevanja, ki ga imajo mnogi po naravi?

³ Kako ti gledaš na preučevanje Biblije? Če redno obiskuješ krščanske sestanke, gotovo slišiš odlična biblijska pojasnila. In če si, kot mnogi pravijo, ‚odrasel v resnici‘, tedaj so te tvoji starši poučevali o mnogih, od Jehove »razodetih stvareh«. Toda ali razen tega osebno preučuješ Biblijo? Psalmist je očitno užival v taki vrsti preučevanja, tebi osebno pa se to morda ne zdi ravno lahko. V takem primeru nisi osamljen. Dejstvo, da je bil Peter navdihnjen, naj opomni sovernike, da ‚razvijejo hrepenenje po Besedi‘, pokaže, da osebni študij mnogim po naravi ne leži. Toda lahko se naučimo uživati v njem. Kako pa?

4. Kakšna ponazoritev pokaže, da lahko osebni študij postane privlačnejši?

⁴ Kako bi se počutil, če bi ti rekli, da izkoplješ v zemljo globoko luknjo? Verjetno se te naloge ne boš veselil, razen če rad opravljaš težko fizično delo. Toda vzemimo, da so ti rekli, da je v zemlji zakopan zaklad. Tedaj se ti kopanje ne bo zdelo tako težavno! Postane lahko celo zelo razburljiva stvar, saj napeto pričakuješ, da boš odkril zakopani zaklad. Če imaš pravilno stališče, je lahko tudi preučevanje zanimivo in celo razburljivo, četudi po naravi nisi nagnjen k študiju. Obstajajo možnosti, da takšno stališče razviješ.

Razvij pravilno stališče

5., 6. Opiši nekatere neprimerljive blagoslove, ki jih dobimo po Jehovini razodeti Besedi!

⁵ Kot prvo, naj bi vedno znova razmislil o tem, kakšen zaklad imamo v Bibliji. Apostol Pavel je vzkliknil: »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega!« (Rimljanom 11:33) Jehovini nameni, ki so bili v teku stoletij postopoma razodeti, vlivajo strahospoštovanje, ker nam posredujejo upanje, ki je enako čudovito kot je sigurno. Nasvet za naše življenje, ki ga je dal Jehova zapisati v Biblijo, nam vedno prinese uspeh, če ga uporabimo. (2 Timoteju 3:16) Nič čudnega, da je psalmist zapel: »Komur se beseda tvoja razodene, prejme luč, in razumnost daje ona preprostim.« (Psalm 119:130)

⁶ Razen tega Biblija vsebuje Božje misli in s tem, ko mi te misli sprejemamo vase, se vse bolj zbližujemo e njim. (Jakob 4:8) Razen tega imamo nalogo, da poučujemo druge, da bi postali Jezusovi učenci. (Matej 28:19, 20) Ker je Biblija naše glavno orodje pri tem delu, jo moramo preučevati, da bi jo znali pravilno uporabljati. (Efežanom 6:17; 2 Timoteju 2:15) Končno je za nas zaščita, če naš razum napolnjujemo z biblijskimi mislimi, saj nam to pomaga, hoditi v neoporečnosti in se ogibati dvomov ter napačnih gledišč, ki slabijo vero. (Pregovori 4:5, 6; 20:7; Filipljanom 4:8)

7., 8. Zakaj smo glede »razodetih stvari« danes bolj blagoslovljeni kakor Božji služabniki preteklih časov?

⁷ Pomisli tudi, da smo danes mogli »z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina« resnice, in sicer na način, kot Božjim služabnikom v preteklosti ni bilo mogoče. (Efežanom 3:14—18, JP) Misli na to, da je Abraham zapustil svoje domače mesto in vse do konca svojega življenja živel v šotorih, čeprav v svojem življenju ni nikdar videl izpolnitev Božjih obljub. (Hebrejcem 11:8—10) Danijel je prosil za razumevanje vizij, ki jih je imel, toda bilo mu je rečeno: »Besede bodo na skrivnem hranjene in zapečatene do časa konca.« (Danijel 12:8, 9) Seme, po katerem se je oziral Abraham, se je pojavilo že davno preden smo se rodili. Sedaj živimo v »času konca«, v katerem se je naše razumevanje »razodetih stvari« razširilo, ker spoznavamo po njegovem pomenu velik del tega, kar je Danijel videl.

⁸ Apostol Peter je pisal: »O katerem zveličanju (rešitvi, NS) so preiskovali in ga izsledovali preroki, ki so prerokovali o milosti vam namenjeni,... Njim se je razodelo, da tistega niso podajali sebi, ampak vam... v kar angeli žele gledati.« (1 Petrov 1:10, 12) Ker je Jehova osvetlil tolike stvari, ki so jih preroki želeli vedeti, želimo te resnice zares ceniti in jih ne jemljemo kot same po sebi umevne.

9., 10. Kateri primeri naj bi povečali naše cenjenje svobode, ki jo imamo, da lahko osebno preučujemo Biblijo?

⁹ Da bi dobili pravilno stališče, pomislimo, kako močno so se morali nekateri boriti, da so lahko preučevali Biblijo. V dneh Williama Tyndala je bil v Angliji zločin prodajati, kupovati ali brati prevod Grških spisov v domačem jeziku. John Foxe, puritanski pridigar 16. stoletja, je poročal, kaj se je zgodilo, ko je neki spreobrnjeni protestant tihotapil Biblije v Španijo. Bil je izdan in sežgan na grmadi, 800 tistih pa, ki so Biblije kupili, so zaprli. Dvajset od njih so jih cvrli na žerjavici. Druge so obsodili na dosmrtno ječo, jih javno bičali ali pa poslali na galeje. Le nekaj redkih so izpustili.

¹⁰ Tudi v novejšem času lahko Jehovine priče včasih preučujejo Biblijo, soočeni z veliko nevarnostjo. V koncentracijskih taboriščih ali zaporih so tvegali celo smrtno kazen, da so dobili Biblijo. Neki misijonar, ki je zaradi svoje vare bil v samici, je zapisal vse biblijske stavke, ki se jih je lahko spomnil, nato pa je prečesal »verske« stolpce v časopisih, da bi našel tiste redke biblijske stavke, ki so se v njih pojavili. Dolga leta je to bil njegov edini dostop do Biblije. Da, če je Biblija prepovedana, so kristjani marsikaj pripravljeni storiti, da bi jo lahko brali. Mar naj bomo kaj manj goreči, čeprav nam, vsaj v večini primerov, ni treba storiti nič drugega, kot iztegniti roko in jo vzeti s police?

11. Mar naj bi dejstvo, da se nekatere informacije ponavljajo, zmanjšalo naše zanimanje za študij Biblije?

¹¹ Marsikdo pravi, da lahko na vprašanja v Stražnem stolpu odgovarja brez velikih težav, ker se gradivo delno ponavlja. Zato se jim ne zdi potrebno osebno preučevati. Kdor tako misli, podcenjuje vrednost ponavljanja. Psalmist je ljubil Jehovine opomine in enako naj bi čutili tudi mi. (Psalm 119:119) Ne pozabi, da nas svet vedno znova zasipava z isto materialistično propagando. Zato moramo naše misli vedno znova oboroževati z biblijskimi opomini proti temu.

Delaj na premagovanju problemov

12. Navedi nekaj praktičnih predlogov, kako bi lahko našli čas za preučevanje!

¹² Oseba s pravilnim stališčem do študija Biblije, bo običajno našla možnost za preučevanje, toda to verjetno ne bo lahko. Verjetno je potrebno premagati probleme. Na primer, kdaj lahko najdemo v današnjem tempu življenja čas za osebno preučevanje? Da bi rešili ta problem, moramo najprej spoznati, da je preučevanje Biblije tako nujno potrebno kakor služba oznanjevanja in obiskovanje sestankov. (1 Timoteju 4:15) Nato lahko preiščemo, kje lahko v teku dneva najdemo prostor za to. Nekaterim uspeva preučevati, ko potujejo v javnih prometnih sredstvih. Drugi poslušajo biblijske kasete, medtem ko vozijo avtomobil ali so zaposleni v hiši. Drugi zgodaj vstajajo in preučujejo preden se začne običajni delovni dan, ali pa zvečer, ko so otroci že v postelji, porabijo nekaj časa za preučevanje. Pogosto si moramo čas za preučevanje odtrgati od drugih dejavnosti — morda celo od naše sprostitve. (Kološanom 4:5) Toda mnogi ugotavljajo, da jim običajne oblike sprostitve niso več tako zelo potrebne, saj jih sprošča samo preučevanje.

13. Kaj nam lahko pomaga, da se osredotočimo na preučevanje?

¹³ Za nekatere je problem koncentracija. Težko pozabijo na svoje vsakdanje probleme, da bi se lahko osredotočili na preučevanje Biblije. Molitev ti lahko pri tem pomaga. Zakaj se ne bi Jehovi pred pričetkom preučevanja zahvalili za stvari, ki jih je razodel, in ga prosil, da bi se lahko osredotočil nanje in spoznal njihovo vrednost? (Filipljanom 4:6; 2 Timoteju 2:7) Takšna molitev je povsem v skladu z Jehovino voljo glede nas. (1 Janezov 5:14) Tudi samodisciplina je neogibno potrebna, predvsem na začetku. (1 Korinčanom 9:25) Berejci so dnevno preiskovali Božjo Besedo. (Apostolska dela 17:10, 11) To je dober zgled. Reden študij bo kmalu postal zanimiv in verjetno se ti tedaj sploh ne bo treba k temu več prisiliti, temveč se ga boš vsakokrat veselil.

14. Zakaj je zaželeno mirno okolje za osebni študij?

¹⁴ Koncentracijo pa pospešuje tudi ustrezno okolje. Ko je hotel Izak razmišljati, je šel ven, na polje — proč od živahnega življenja sredi šotorov. (1 Mojzesova 24:63) Res je, da ne more vsakdo izmed nas najti kraj, ki nas tako varuje pred odvračanjem kakor prosto polje, običajno pa lahko motnje okrog sebe omejimo. Preučevanje pred vključenim televizorjem ali ob radijski glasbi bo mnogo manj produktivno ali zanimivo kot preučevanje v mirnem okolju. Ne moremo vedno ubežati stvarem, ki odvračajo pozornost, toda gotovo lahko večina izmed nas najde razmeroma mirne kotičke za študij.

15. Kakšne možnosti obstajajo, da si takorekoč na priložnosten način pridobiš biblijsko spoznanje?

¹⁵ Obstaja pa lahko še nadaljnji problem: marsikdo morda ne ve, kako se preučuje. Predvsem ne smemo jemati samo po sebi umevno to, da se otroci v šoli učijo, kako se preučuje, in tisti, ki so že zdavnaj zapustili šolske klopi, so navado preučevanja že izgubili. Dejansko pa preučevanje ni tako težavno. V knjigi Pomoč za razumevanje Biblije lahko bereš določene članke, ki te zanimajo, ali pa bereš Priročno Biblijo Novi svet prevoda. Druge možnosti preučevanja so v tem, da poslušaš biblijske kasete ali določene teme osebno raziskuješ. Si že kdaj poskusil pregledati starejše izdaje Stražnega stolpa ali Prebudi se! in brati članke, ki zbudijo tvoje zanimanje? Res je, da to ni koncentrirano preučevanje, toda pomagalo ti bo razviti veselje do Jehovine Besede.

16. Kaj naj bi bil naš cilj pri pripravi na tedenski študij Stražnega stolpa?

¹⁶ Kako pa je z rednim preučevanjem, na primer, s pripravo na tedenski študij Stražnega stolpa? Za takšen študij moramo imeti v mislih cilj. Kateri cilj? Pri pripravi na študij Stražnega stolpa naj bi na primer imeli kar največjo korist od »hrane ob pravem času«, ki je posredovana po »zvestem in modrem hlapcu«, in s komentarji na sestanku naj bi želeli pomagati drugim. (Matej 24:45) Kako se lahko to doseže? Glede tega ni nobenih predpisov, toda tukaj je predlog:

17., 18. a) Pokaži na osnovi nekaterih predlogov, kako se lahko pripraviš na tedenski študij Stražnega stolpa. b) Predlagaj še druge načine, ki so se izkazali dobri pri tvojem osebnem preučevanju. (Glej opombo).

¹⁷ Najprej preberi cel članek, morda kmalu zatem, ko si Stražni stolp dobil. Takšno branje ti bo verjetno vzelo le 20 minut, posreduje pa ti splošno predstavo o glavnih točkah in celotno vsebino članka. Če je čas, da se na članek temeljito pripraviš, je najbolje, da sedeš in vzameš v roke Biblijo in svinčnik. Skrbno preberi prvi odstavek ter pazi na to, kakšni dokazi se uporabljajo in kako se misel razvija. Poišči vse biblijske stavke, ki so v odstavku navedeni in niso citirani, in poskusi ugotoviti, zakaj so tukaj navedeni. Nato preberi vprašanje k odstavku in preveri, če veš odgovor. Ko si ga našel, lahko prebereš nekaj besed v odstavku, ki te bodo spomnile na odgovor, ko boš prisostvoval študiju Stražnega stolpa. Na robu strani lahko narediš kratke beležke o biblijskih stavkih, ki si jih poiskal, ali o točkah, ki jih želiš temeljiteje preiskati.

¹⁸ Zatem, ko si na tak način preučil cel članek, predelaj vprašanja v okvirčku na koncu članka in ugotovi, ali si razumel glavne misli. Če na katero vprašanje ne moreš odgovoriti, poišči odgovor v članku. Če narediš to nekaj dni pred tedenskim študijem Stražnega stolpa, boš verjetno menil, da je dobro na dan študija članek še enkrat preleteti, da bi osvežil svoj spomin na gradivo.a

Potreba po razmišljanju

19. Kako ti lahko razmišljanje pomaga razviti ljubezen do Jehovine Besede?

¹⁹ Ne pozabi, da k študiju spada premišljevanje. Preučevanje brez razmišljanja je, kakor če bi jedli brez prebavljanja. Zadrži se torej pri tam, kar preučuješ. Poskusi to povezati s tem, kar že poznaš. Kako se tiče tvojega življenja? Kako lahko to uporabiš, da bi pomagal drugim? (Pregovori 15:28) Nauči se paziti na podrobnosti. Govori z drugimi o tem, kar se učiš. Deli z njimi svoja nova odkritja. (Pregovori 27:17) Tudi to bo povečalo tvoje veselje do Biblije.

20. Opiši globoko cenjenje, ki ga je imel kralj David do Jehovine razodete Besede.

²⁰ Kralj David je čutil nenavadno cenjenje do Jehovine Besede. Pisal je: »Postava Jehovina je popolna, oživlja dušo: pričevanje Jehovino zanesljivo, modrost daje nevednemu; zapovedi Jehovine so prave, razveseljujejo srce; povelje Jehovino čisto, razsvetljuje oči; strah Jehovin je čist, vekomaj ostane; sodbe Jehovine zgolj resnica, pravične so vse; zaželjene bolj nego zlato, da nego mnogo čistega zlata, in slajše nego med, nego samotok medeni.« (Psalm 19:7—10)

21. Kakšne blagoslove bomo želi, če razvijemo pristno ljubezen do Jehovinih »razodetih stvari«?

²¹ Če slediš nasvetu prvega psalma in Biblijo redno preučuješ, boš tudi ti razvil takšno vrsto cenjenja Jehovinih »razodetih stvari«. To pa bo vodilo do tega, da se boš veselil blagoslovov, ki so v tem psalmu obljubljeni vsakemu, ki najde radost v Jehovini Besedi: »Je namreč kakor drevo, zasajeno ob potokih voda, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, ki karkoli počenja, se mu posreči. ... Kajti Jehova pozna pot pravičnih.« (Psalm 1:3, 6)

[Podčrtna opomba]

Kako bi pojasnil?

◻ Zakaj se ni dovolj zanašati le na to, da nas drugi poučujejo o Božji Besedi?

◻ Kakšne blagoslove bomo prejeli ob preučevanju Biblije?

◻ Kako lahko najdemo čas za študij Biblije?

◻ Kaj nam bo pri našem preučevanju pomagalo, da se skoncentriramo ali osredotočimo na študij?

◻ Kaj naj bo naš cilj, ko se pripravljamo na študij Stražnega stolpa?

[Slika na strani 27]

Marsikdo je moral branje Biblije plačati z življenjem

[Sliki na strani 29]

Kljub zaposlenosti bi morali najti čas, da bi lahko kjerkoli pregledovali Božjo Besedo