Je tvoje oko »preprosto«?
»Če je oko tvoje zdravo (preprosto), bo svetlo vse tvoje telo.« (MATEJ 6:22, JP)
1. Zakaj lahko rečemo, da je oko neverjetno inteligentno ustvarjeno?
VID velja na splošno za najbolj dragoceno in najvažnejše čutilo posebno pri tistih, ki so ga izgubili. Znanstveniki pravijo, da ‚gre‘ vsako sekundo deset bilijonov svetlobnih žarkov skozi zenico naših oči. Ko dosežejo mrežnico (retino) jih sprejme sto milijonov paličic in čepkov. Spodbujene zaradi svetlobe, pričnejo te celice vidnega živca pošiljati v možgane električne signale. Tam večji del od sto milijard nevronov dešifrira sprejete signale in odloča, kaj bo potrebno narediti. Vse to traja le delček sekunde. Oko je res spoštovanja vreden primer neverjetno inteligentnih stvaritev. (Psalm 139:14)
2. Kaj v zvezi z našim vidom je znanstvenikom še vedno uganka?
2 Čeprav vedo znanstveniki sicer že zelo veliko o bioloških funkcijah očesa in možgan, pa malo vedo o tem, zakaj reagiramo tako kot reagiramo, kadar nekaj vidimo. Tako na primer ne morejo povsem razumeti, zakaj daje nekdo prednost rdeči barvi pred modro, medtem ko drugi stori ravno obratno, ali zakaj barve na nas različno delujejo. Zveza med videno stvarjo in med reakcijo ostaja uganka. Toda Jehova, stvaritelj očesa, in njegov Sin in sodelavec Jezus Kristus, vesta razen tega, kako zamotano je naše oko, tudi, kako oko vpliva na naše ravnanje.
»Svetilka telesu«
3. Zakaj je oko »svetilka telesa«?
3 Jezus je pojasnil: »Svetilka telesa je oko.« (Matej 6:22, JP) Svetilko uporabljamo za razsvetljavo temnih prostorov, da bi videli, kje smo, kaj moramo narediti, kam moramo iti in podobno. To, da s svojimi očmi sprejemamo luč, so oči pravzaprav naše svetilke. Omogočajo nam ostati v tesnejši zvezi z okolico in da na to inteligentno reagiramo, namesto da bi tipali naokrog, se spotikali in se po možnosti poškodovali.
4. Kako vpliva na nas stanje našega očesa?
4 Koliko je oko res svetilka telesa, je odvisno od stanja očesa. Zato je Jezus takole nadaljeval: »Če je torej tvoje oko zdravo, bo svetlo vse telo. Če pa je tvoje oko bolno (pregrešno, NS), bo v temi vse tvoje telo. Kako velika bo tema, če luč, ki je v tebi, postane tema!« (Matej 6:22, 23, JP) Iz tega lahko vidimo, kako velikanski vpliv ima oko na naše življenje, bodisi dober ali slab.
Vpliv očesa
5. Koliko so bile pri satanovem skušanju Eve udeležene njene oči?
5 Upoštevaj primer prve ženske, Eve. Koliko je oko vplivalo na njeno ravnanje, lahko vidimo iz biblijskega poročila o njenem srečanju s sleparjem, satanom, hudičem. (2 Korinčanom 11:3; 1 Timoteju 2:14) Satan ji je vsilil misel, da se ji bodo ‚odprle oči‘, če se ne bo ozirala na Božjo zapoved in vzela in jedla sad »od drevesa spoznanja dobrega in hudega«. Kaj je storila? Biblija nam pove: »Tedaj je žena videla, da je drevo dobro za jed, očem prijetno za pogled.« Dovolila je torej, da je gledala in razmišljala o nečem, kar ji je bilo prepovedano. To je bila namerna zloraba oči. Kaj se je zgodilo? »Vzela je torej od njegovega sadu in jedla.« (1 Mojzesova 2:17; 3:4—6, EI)
6. Kako oči vplivajo na naše ravnanje?
6 Nedvomno Eva ni tedaj prvič videla »drevo spoznanja dobrega in hudega« ali njegov sad. Samo, da ga je tedaj gledala drugače. Zazdelo se ji je, da je »drevo dobro« in »očem prijetno za pogled«. Hrepenenje in želje ponavadi ne pridejo iz oči, temveč iz srca. Toda tisto, kar oči gledajo, poveča hrepenenje in željo srca tako zelo, da lahko temu sledi dejanje. V Evinem primeru je njeno ravnanje prineslo katastrofalne posledice, tako zanjo kot za njenega moža Adama, kakor tudi za vse njune bodoče potomce, vključno nas danes. (Rimljanom 5:12; Jakob 1:14, 15)
7. Kako je bilo udeleženo oko pri satanovem tretjem poskusu, da zapelje Jezusa, in kakšen je bil izhod?
7 Vendar se je mogoče upreti vsakemu vplivu slabega, ki lahko vdre skozi oko, za to nam je primer Jezus. Skušnjavec je bil isti, satan. Pri tretjem poskusu, da bi Jezusa odvrnil od služenja Bogu, »ga hudič vzame na zelo visoko goro. Pokaže mu vsa kraljestva sveta in njihovo slavo«. (JP) Upoštevaj, da satan ni samo z besedami ponudil Jezusu vso moč in slavo sveta v zameno za izraz čaščenja. Ne, le-to mu je »pokazal«, izkoristiti je hotel močan vpliv očesa. Navzlic temu Jezusovih oči ni speljala zapeljiva ponudba, ker je bil povsem osredotočen na odnos s svojim nebeškim Očetom, Jehovo; tako je prekrižal satanov zahrbten načrt. (Matej 4:8—10)
8. Kaj se lahko naučimo iz Evinega in Jezusovega primera?
8 Kaj se lahko naučimo iz pravkar pregledanih primerov? Prvič, da lahko s tem, na kar osredotočimo svoje oči, okrepi dobre ali pregrešne zahteve našega srca. To morda vodi v dejanja, ki prinesejo blagoslov ali nesrečo nam ali drugim. Drugič, jasno je, da je oko satanovo priljubljeno orodje za varanje žrtev. Izgleda, da je od vseh satanovih »ukan« za zapeljevanje človeštva najbolj uspešna prav ta — vaba skozi oči. (2 Korinčanom 2:11)
9. Kako satan danes pospešuje »poželenje oči«?
9 Tudi danes uporablja satan enako taktiko, ko hoče odvrniti vse ljudi od tega, da bi izvajali Božjo voljo. Satan z bliščem in privlačnostjo sveta pospešuje ‚telesno poželenje oči in ošabno razkazovanje tega, kaj kdo ima.‘ (1 Janezov 2:16, JP) To se še kako vidi po komercialnih reklamah. Mar niso najuspešnejše reklame, ki temelje na tistem, kar se nam vtisne skozi vid? Pisani plakati, svetlobne reklame, blesteče slike v časopisih in revijah, domiselni televizijski vložki — in milijardni zneski, ki se za vse to izdajajo — vse to potrjuje dejstvo, da je vsaka reklama načrtovana tako, da zbudi potrošnikovo »poželenje oči«.
10. Kaj pravzaprav pospešujejo komercialne reklame?
10 Medtem, ko mnoge od teh reklam le malo vplivajo na ustvarjalni duh, pa so druge bolj domiselne in ne pospešujejo samo h kupovanju določenih izdelkov, temveč vplivajo tudi na način življenja. Pogosto se reklama takorekoč baha, da te in te izdelke uporabljajo privilegirani, vplivni, srečni in lepi ljudje. Posredovati hočejo misel, da potrošnik, ki uporablja določen izdelek na osnovi ‚sredstev, ki jih ima za življenje‘, samogibno pripada takemu razredu ljudi. Oglaševalci vedo, da nekoga, ki je sprejel določen način življenja, ni treba dolgo pregovarjati, da sprejme tudi blago in izdelke, ki spadajo k temu. Gledano v tej luči, storijo Bogu predani kristjani gotovo prav, če upoštevajo nasvet iz Pisma Hebrejcem 13:5. Tam beremo: »Naj vam življenja ne vodi sla po denarju. Zadovoljni bodite s tem, kar imate.« (JP)
Oko naj bo »preprosto«, ne »pregrešno«
11. Pojasni pojma »preprosto« in »pregrešno«, ki se pojavljata v Jezusovem govoru?
11 Dnevno se srečujemo s tolikimi vznemirljivimi stvarmi, ki vplivajo skozi naše oči, zato lahko razumemo, zakaj nas je Jezus Kristus opozoril, naj bodo naše oči »preproste« in ne »pregrešne«. (Matej 6:22, 23, JP) Kaj to pomeni? »Preprosto« je tukaj prevod grške besede ha.ploús, ki v osnovi pomeni preprostost mišljenja ali vdanost enemu namenu. »Pregrešno« (ali »pokvarjeno«), pa v grščini po.ne.ros‚ pomeni slabo, ničvredno, hudobno. Zato je ‚preprosto oko‘ namesto, da bi ga odvračalo vse, kar se dogaja okoli nas, osredotočeno na samo eno stvar. Nasprotno pa je ‚pregrešno oko‘ nezanesljivo, premeteno in poželjivo, zavistno in ga privlačijo dvomljive in zlobne stvari.
12. Prikaži in pojasni miselno zvezo Jezusove izjave.
12 Toda na kaj bi moralo biti usmerjeno oko, da bi bilo ‚svetlo celo telo‘? Preglejmo miselno zvezo teksta in dobili bomo odgovor. V predhodnih vrstah je Jezus govoril o »zakladih na Zemlji« in »zakladih v nebesih«. Rekel je: »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« Zatem pa je po govoru o očesu ponovno poudaril nujnost, da smo predani enemu cilju, ko je dejal: »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema.« Bogu in bogastvu. V naslednjih vrsticah je svetoval, kako se naj gleda na dnevne potrebe in zaključil z opominom: »Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo.« (Matej 6:19—34, JP)
13. Na kaj bi morali osredotočiti svoje oko, da bi bilo ‚vse naše telo svetlo‘? Zakaj?
13 Kaj smo zvedeli iz vsega tega? Jezus je tukaj govoril o ciljih v življenju, opozoril je na ničevost pridobivanja materialnih dobrin in osrečujoč napredek v duhovnih zadevah. Jasno nam je povedal, da bo, če bomo svoje oko usmerili le na interese Kraljestva, »svetlo vse naše telo«. Zakaj? Zato ker bomo, če bo izvajanje Božje volje naš življenjski cilj, gledali, da na vsakem področju našega življenja odsevamo čudovito dobro vest. Tedaj ne bomo samo pričakovali sijajno bodočnost, ampak bomo obvarovani vseh zlobnih in potuhnjenih stvari, ki jih prinese življenje, ki je predano sebičnim ciljem. (2 Korinčanom 4:1—6)
14. Kako pade človek, ki usmeri svoje oko na materialne dobrine v »temo«?
14 Apostol Pavel je podkrepil Jezusove besede, ko je pojasnil: »Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v zanko skušnjave, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v uničujočo pogubo.« (1 Timoteju 6:9, JP) Te besede so zares resnične! V poročilih mrgoli vesti o senatorjih, županih, sodnikih, bančnikih, članih korporacij in drugih, ki so udeleženi v takoimenovanem pisarniškem kriminalu, čigar obseg znaša po nekem poročilu »najmanj 200 milijard dolarjev letno«, in to samo v Združenih državah Amerike. ‚Skušnjava in zanka‘ postati bogat, je mnoge, nekoč častne državljane, obrnila k hudodelstvu in kriminalu. Gotovo se želimo varovati tega, da ‚bi se »pogreznili v uničujočo pogubo«, kjer bi bili v »temi«, pred katero je Jezus svaril. (Glej Pregovori 23:4, 5.)
15., 16. a) Katerih drugih »poželenj oči« se moramo še izogibati? b) Kako bi uporabil nasvet iz Pregovorov 27:20 v zvezi z našo razpravo?
15 Ampak ali so v nevarnosti, da hodijo v temi, samo tisti, ki so osredotočili svoje oko na to, da bi obogateli? Ne, ker »poželenje oči« vključuje še marsikaj drugega. Pomisli na Jezusove besede v Mateju 5:28: »Kdorkoli gleda žensko s poželenjem, je v srcu že prešuštvoval z njo.« (JP) Gotovo to svarilo velja tudi za tistega, ki bi dovolil očem počivati na slikah in drugem gradivu, ki je namenjeno za razvnemanje nepravilnih strasti in poželenja.
16 Potem je tukaj še skrb za hrano, pijačo in obleko, tudi o tem je Jezus govoril. (Matej 6:25—32) Te stvari so sicer potrebne, toda nezmerna želja po najnovejšem, najdragocenejšem in najbolj iskanem lahko zasužnji naše misli in srce. (Rimljanom 16:18; Filipljanom 3:19) Celo v prostem času, hobijih, športu in razgibavanju moramo ohraniti pravo ravnotežje in se varovati tega, da se ne ujamemo v modne norosti sveta. Dobro bi bilo, da bi si glede vsega tega zapomnili modre besede iz Pregovorov 27:20: »Grob in poguba se ne nasitita, tudi oči človeške se ne nasitijo.« Zares, moramo se naučiti obvladovati, tako ne bomo v duhovni nevarnosti zaradi tega, ker bi hoteli zadovoljiti svojim očem.
Blagoslov za oko, ki ostane »preprosto«
17. Kako je nekaterim pomagalo njihovo »preprosto« oko, da zadovoljujejo interesom Kraljestva?
17 Tiste, ki ohranijo »preproste« oči in so osredotočeni samo na Božje Kraljestvo, Jehova zelo blagoslovi. To veje iz doživetij ljudi z vsega sveta in najrazličnejših stanov. Premisli o naslednjih primerih:
»Ko sem služil v Kolumbiji v Južni Ameriki, ker so tam potrebovali pomoč, sem moral shajati z mesečnim dohodkom kakšnih 100 dolarjev. Takoj na začetku meseca, v katerem sem pričel s pionirsko službo, sem padel in si zlomil gleženj. Ko sem poravnal zdravniške stroške, mi ni ostalo več veliko denarja in šele na koncu meseca sem lahko spet pričakoval nekaj denarja. Moral bi bil tudi dati moj prispevek za kraljevsko dvorano, toda mislil sem si, če ta denar dam, si naslednji teden ne bom mogel kupiti hrane. Ko sem o zadevi nekaj dna premišljeval, sem prišel do zaključka, da se najemnina za dvorano mora plačati, zato sem dal denar v škatlico za prispevke. Že naslednje jutro sem dobil pismo od sestre iz Združenih držav Amerike, ki me je v Kolumbiji obiskala, in v njem je bilo nekaj kolumbijskega denarja, ki ji je ostal ob koncu potovanja. Tega je bilo prav toliko, kolikor sem ga dal v škatlico.«
»Neko vroče torkovo popoldne so Kija, ki vodi neko kliniko v Teachunu v Koreji, trije sodelavci povabili, naj gre popoldne z njimi na obalo. Čeprav je bil predlog vabljiv, se je Ki zavedal, da tako ne bi mogel zvečer pravočasno priti na študij knjige. Zato je povabilo odklonil. Kmalu zatem so te tri sodelavce pripeljali nazaj na kliniko — mrtve! Takoj zatem, ko so kliniko zapustili, so izgubili življenje v prometni nesreči. Ki je bil žalosten zaradi nesreče, bil pa je tudi vesel, da je bilo njegovo življenje obvarovano, zato ker se je držal lepe navade, ki si jo je pridobil z leti.« (Hebrejcem 10:24, 25)
18. Kako se lahko otroke nauči, da ostanejo »preprostih« oči?
18 Celo otroke lahko naučimo, da osredotočijo svoje oči na interese Kraljestva, kar potrjuje naslednje doživetje:
»Ko sva slišala od dveh obiskovalcev, da morajo na Filipinih bratje iz treh skupščin zbrati po 1000 dolarjev na skupščino — kar je zanje precejšnja vsota — da bi obnovili svojo pogorelo dvorano, sva moj mož in jaz sklenila, da tudi nekaj prispevava. Kako pa je bilo z najinimi štirimi otroki v starosti od štirih mesecev do šest let? Moj mož je vsak teden po prejemu zaslužka vsakemu otroku kupil en srebrn dolar. Kovance je tako razdelil, da je lahko vsak otrok videl, koliko jih ima. Omenila sva tudi nekaj stvari, ki so si jih otroci želeli kupiti za svoj denar. Toda odgovor je bil vedno isti — denar so hoteli dati bratom.« Skupaj s 99 dolarji so otroci poslali tudi preprosto pismo. Bratje na Filipinih so bili tako ganjeni nad to ljubeznijo in velikodušnostjo, da so mnogi med njimi jokali, ko so prebrali pismo.
19. Na kaj moramo osredotočiti naše oči, če želimo doživeti svetlo bodočnost?
19 »Oči tvoje naj zro naravnost in trepalnice tvoje naj gledajo ravno predse.« (Pregovori 4:25) Kako zelo modro je torej, če poslušamo ta nasvet in ne dovolimo očem bloditi okrog, da nas kaj ne odvrne. »Skrbno torej pazite, kako se vedete, ne kot nespametni, ampak kot pametni,« je svetoval Pavel, »dobro izrabljajte čas, zakaj dnevi so hudi.« Opomnil pa je tudi: »Spoznajte, kaj je Jehovina volja.« (Efežanom 5:15—17, JP) Če bomo ravnali tako, smo lahko prepričani, da nam bo uspelo ohraniti naše oči »preproste« in z zaupanjem lahko pričakujemo svetlo bodočnost — večno življenje v Novi ureditvi, ki jo je obljubil Bog. (Primerjaj 2 Korinčanom 4:17, 18.)
Ali lahko pojasniš?
◻ Kako je lahko oko »svetilka telesa«?
◻ Kako vpliva oko na naše ravnanje, kot se vidi iz primerov Eve in Jezusa?
◻ Kako vse danes satan apelira na »poželenje oči«?
◻ Kaj moramo narediti, da bi naše oči ostale »preproste«?
◻ Na kaj bi moral osredotočiti svoje oči?
[Slika na strani 11]
Tisto, na kar usmerimo svoje oči, lahko poveča zahteve srca.