Biblija — koristna tudi zate

»NAZNANIL ti je, o človek, kaj je dobro,« je pred več kot 2700 leti zapisal Božji mož. (Miha 6:8) Ali pa je »dobro«, ki ga je Bog sporočil, uporabno tudi še v današnjem času?

»Biblija je bila napisana veliko prej, preden je kdo kaj vedel o moderni psihologiji in o psihoseksualnih razvojnih procesih,« pojasnjuje dr. Chesan. »Četudi bi imeli njeni pisci najboljše namene, teh pomembnih stvari ne bi mogli upoštevati. Toda prav o moralnih vprašanjih in/ali zapovedih ima Biblija in tisti, ki jo tolmačijo (ali prevajajo), zelo veliko povedati.«

Takšno mnenje bi veljalo, če bi bila Biblija plod človeškega razmišljanja. Kot pa je bilo pokazano v naši izdaji od 1. 8. 86, Biblija ni človeška, temveč Božja knjiga. Tega pomembnega dejstva ne smemo spregledati. Zakaj ne? Zato, ker Božjega znanja v nasprotju s človekovim ne omejujejo ne čas ne okoliščine, in je nespremenljivo. Kot Stvaritelj človeštva Bog točno pozna našo nrav in ve, kaj je za nas najboljše. Apostol Pavel je zato prav dejal: »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnost, da bi bil božji človek popoln in primeren za vsako dobro delo.« (2 Timoteju 3:16, 17, JP)

Kako pa je z velikanskimi spremembami, ki so se zgodile v novejšem času? Mar nimaš občutka, da živimo v bolj svobodni in bolj prosvetljeni dobi? Ali se ni človeštvo na splošno otreslo mnogih okovov tradicije? Res, toda kljub rastočemu znanju in novo prevzeti »svobodi« se osnovne potrebe človeka in njegove nravi niso spremenile. Njegova notranjost je ista. Moramo jesti piti, spati, želimo potomce, in želimo nekoga častiti, kakor naši predniki. Potrebujemo ljubezen in naklonjenost in želimo biti srečni. Še vedno želimo smiselno življenje.

Biblijska načela upoštevajo te potrebe. Razen tega so nam biblijski nauki koristni, tudi v tem modernem času. In kar je še važnejše, če živimo po biblijskih nasvetih, bomo živeli boljše, kot če bi tako življenje poskušali doseči na podlagi česa drugega. Zato na kratko poglejmo, kako njena merila veljajo glede morale, denarnih zadev in zdravja.

Biblija in morala

V modernem času se je še najbolj spremenil pogled na moralnost. Dejanja, ki so prej veljala za ogabna, so postala sprejemljiva. Matere z nezakonskimi otroki se družba ne ogiba več. Homoseksualci javno zahtevajo svoje »pravice«. Na splošno pa se meni, da se nima nihče pravice vmešati v dejanja, ki jih po dogovoru med seboj počno odrasli. Na merila Biblije se gleda kot na viktorijanska (ali ozkosrčna).

Toda ta merila je Bog določil že davno pred 19. stoletjem, torej prej, preden je kraljica Viktorija vladala v Angliji. In še vedno se izkazujejo, da so ljudem v dobro. To se zlahka spozna, če upoštevamo, kaj vse je povezano z »novo moralo«: to so vrtoglavo rastoče številke razvez, množice splavov, poplave nosečih najstnic in številne bolezni, ki se prenašajo s spolnimi stiki. To so problemi, ki ne povzročajo samo visokih stroškov in izčrpanosti, temveč so celo odgovorni za smrtne primere. Mar ne bi bilo koristneje glede spolnosti, devištva in zakonske zvestobe upoštevati biblijski nasvet? (Pregovori 5:3—11, 15—20; Malahija 2:13—16; Hebrejcem 13:4; 1 Korinčanom 6:9, 10)

Upoštevaj, kako je to pametno že samo pri eni bolezni, kakor se vidi iz poročila v New York Timesu: ‚Aids se še naprej divje širi znotraj rizičnih skupin in ne izven njih‘, je rekel dr. David J. Sencer, vodja newyorškega zdravstvenega urada. ... ‚Med ogrožene spadajo homoseksualci in biseksualni moški, uživalci mamil, ki uporabljajo injekcijske igle, osebe, ki dobijo transfuzijo krvi okuženih darovalcev, kakor tudi spolni partnerji in otroci tistih, ki so oboleli za aidsom.‘«

Res, kaj je več vredno — nekaj minut nedovoljenih užitkov, ki so pogosto povezami s strahom in skrbjo, ali čista vest in spoštovanje samega sebe? Kaj prinese trajno srečo in zadovoljstvo — kratka zveza z možnostjo tragičnih posledic ali trdna vez v čistem zakonu, kar priporoča Biblija?

Biblija in umno gospodarjenje

Malo ljudi meni, da se lahko v Bibliji najde rešitev finančnih problemov. Toda če se držimo njenih načel, lahko to zares pomeni več kruha na mizi. Kako?

Pogosto ,se velik del zaslužka nesmiselno zapravi. Kdor posluša nasvet Biblije, bo svoja sredstva izdajal samo za koristne stvari. Na primer, prekomerno uživanje alkohola marsikdaj pripelje v siromaštvo. Milijone ljudi vleče, čim imajo plačo v žepu, v gostilne ali trgovine s pijačami. V mnogih primerih ostanejo brez denarja, da bi poravnali zapadle račune ali za družino nakupili potrebna živila. Včasih si morajo denar izposojati, da bi si priskrbeli najbolj nujno za življenje. Zato je razumno, da Biblija obsoja prekomerno uživanje alkoholnih pijač; in svetuje zmernost. (Pregovori 23:20, 21, 29, 30; 1 Timoteju 3:2, 3, 8)

Isto velja tudi za tiste, ki kadijo ali uživajo mamila. Kako drage so te razvade! In kako težko se jih je odreči! Pismo, naslovljeno na psihologinjo Joyce Brothers, ki je bilo objavljeno v New York Postu, opisuje tipično življenjsko pot take osebe: »Pričela sem uživati kokain, ker je bilo zabavno in ker ga je večina mojih znancev vdihovala ob koncu tedna. Res mi je ta navada bila precej napoti v mojem življenju, toda silno težko je s tem prenehati. Imam dvoje otrok in bojim se, da bosta morala trpeti zaradi tega, ker ne morem prenehati. Dvakrat dnevno kadim kokain. Utapljam se v dolgovih; nesrečna sem.«

Neka druga, z mamili zasvojena žena, je pisala: »Oba z možem sva poklicno zelo uspešna. Tri leta uživava kokain. V začetku je bilo sijajno, toda sedaj prehaja vse bolj v središče najinega življenja. Dejansko sva premagana. Najina odvisnost naju veliko stane, zato sva zadolžena. Oba sva že doživela hude ‚tripe‘. Marsikatere dneve halucinacije sploh ne prenehajo.«

Tudi kadilci so, čeprav ne v toliki meri, zaradi svoje navade denarno oškodovani. V poročilu, ki je pred kratkim izšlo v časopisu Modern Office Technology, je rečeno: »Nekadilci, ki iščejo delo, imajo bistveno več možnosti, da dobijo zaposlitev, kot enako kvalificirani delavci — kadilci, kot se vidi iz raziskave, ki je bila pred kratkim objavljena za vso deželo. Raziskava, ki temelji na intervjujih direktorjev in kadrovskih predstojnikov največjih ameriških podjetij ... pokaže, da delodajalci dajejo danes prednost nekadilcem.« Zakaj? Kajenje, kot pokaže neka raziskava ameriškega Kongresa, stane zdravstvo letno približno 65 milijonov dolarjev, vključno z računi za zdravila in manjšo proizvodnjo — to je 2,17 dolarjev na vsak prodan zavitek cigaret!

Da, ljudje umneje gospodarijo, če poslušajo biblijski nasvet: »Očistimo se vsakega madeža mesa in duha.« (2 Korinčanom 7:1) Enako je s tistimi, ki upoštevajo biblijsko načelo, naj ne sodelujejo v igrah na srečo. (Izaija 65:11, 12; Luka 12:15) Razen tega tiste, ki se držijo biblijskih načel, delodajalci zelo cenijo zaradi njihove poštenosti, vdanosti in marljivosti, in najverjetneje bodo med prvimi dobili delo in bodo zadnji odpuščani. (Kološanom 3:22, 23; Efežanom 4:28)

Biblija in zdravje

Ali smo danes toliko zdravstveno napredovali, da je postal biblijski nasvet odvečen? Znanstvenike preseneča točnost in aktualnost Biblije na področju zdravstva in zdravja, čeprav je bila pisana v času, ko je prevladovalo praznoverje in ko niso poznali posegov moderne medicine, da o bakterijah in virusih sploh ne govorimo.

Zdravstvenih problemov pa je kljub moderni medicinski znanosti več kot preveč. Toda biblijski nasvet lahko našemu zdravju samo koristi. Če namreč upoštevamo biblijska načela, se bomo odpovedali, kot smo že omenili, zdravju škodljivim navadam. Lahko si celo izboljšamo naše duševno zdravje. Biblija sama govori, da stališča in čustva delujejo na telo. (Pregovori 14:30) Tako nam svetuje, naj ne bomo negativni in preveč čustveni, in pove nam, naj bomo namesto tega pozitivni in naj se v tej smeri trudimo.

Po Efežanom 4:31, 32 se nam takole svetuje: »Vsaka bridkost in srd in jeza in vpitje in preklinjanje izgini od vas z vso hudobnostjo vred. Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu.« Da, Biblija poudarja, da moramo škodljivo (pogubno) in ranljivo osebnost zamenjati z novo, krščansko. (Efežanom 4:20—24; Kološanom 3:5—14) To nam bo pomagalo, da bomo pokazovali sadove Božjega duha: »Ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.« (Galačanom 5:22, 23, JP) Biblija nam nudi zdravo hrano za razum in srce, to pa prispeva k notranjemu miru. (Pregovori 3:7, 8; 4:20—22; Filipljanom 4:6—8)

Razen tega se tisti, ki se držijo biblijskih zapovedi, ne bodo vpletali v zločine, nemire, vstaje in druge zadeve, ki lahko le škodijo. Imajo mirno vest, ki pomaga, da so vedri in dobrega telesnega zdravja. (1 Petrov 3:16—18) Kdor posluša biblijski nasvet, uživa v toplem, smiselnem in srečnem družinskem življenju in je tudi z drugimi v miroljubnem odnosu.

Da, Biblija je še danes uporabna. To dokazujejo življenja milijonov ljudi, ki se držijo njenih načel. Pomaga pa lahko tudi vam. Vabimo vas, da v svojem življenju preizkusite delovanje svetopisemskih naukov. Jehovine priče vam bodo rade pri tem pomagale.