Jehova Bog časov in razdobij
»Vse ima svoj določeni čas.« (PROPOVEDNIK 3:1)
1., 2. a) V kakšnem pogledu se ljudje zavedajo časa? b) Kaj bi se dogajalo v našem življenju, če ne bi mogli ugotavljati časa?
V VSAKDANJEM življenju se zavedamo časa. Na primer, ko zvečer pogledamo na uro, vemo, da se dan končuje. Če pogledamo ven in vidimo, da je sonce zašlo in se nebo temni, tedaj vemo, da se približuje nočni čas. Ko na našem koledarju vidimo, da je pozna jesen, in če je temperatura vsak teden nižja, z dreves pa odpada listje, vemo, da je blizu zima. Dokazi časov in razdobij torej potrjujejo to, kar je razvidno s koledarja ali ure.
2 Dejansko bi se znašli v neki vrsti anarhije ali popolne zmede, če ne bi imeli možnosti določevanja časa in letnih časov. Poskusi si na primer zamisliti pristajanje stotine letal na nekem zelo prometnem letališču, ki pa ne bi mogli določiti časa oziroma se držati voznega reda! Ali pa pomisli na to, kako bi milijoni ljudi prišli pravočasno na delo, če se ne bi mogli ravnati po uri!
3. Kdo je osnoval takšne čase in razdobja?
3 Kdo je osnoval takšne čase in razdobja? To je bil Stvarnik vesolja, Bog Jehova. V 1 Mojzesovi 1:14 piše: »Bodo naj luči na raztežju nebeškem, da ločijo dan in noč, in naj bodo za znamenja ter določujejo čase in dneve in leta.«
Pomembnejši časi in razdobja
4.–6. a) Kaj je važnejše od poznavanja časov in razdobij človeških dejavnosti? Zakaj? b) Kakšna vprašanja si lahko postavimo?
4 Čeprav vemo, da je določanje časa zelo pomembno za človeške dejavnosti, pa je v tem nekaj še mnogo pomembnejšega: Koliko je ura oziroma v katerem časovnem obdobju smo, gledano z Božjega gledišča? V Propovedniku 3:1 piše: »Vse ima svoj določeni čas in vsako početje pod nebom svojo dobo.« To je vsekakor resnično s človeškega gledišča in še mnogo bolj s Stvarnikovega. On izvršuje svoje namene ob določenem času. Če mi ne uskladimo našega življenja z njegovim časom, tedaj je vse načrtovanje po urah ali koledarju brezvredno in zaman.
5 Zakaj? Ker ima Jehova svoj namen s to zemljo in ljudskimi stvarjenji na njej; drugače jih ne bi bil ustvaril. Če svojega življenja ne uskladimo s tem namenom, ne bomo vključeni vanj. Prepričani smo lahko, da bo njegov namen izvršen ob točno določenem času. On pravi: »Tako bode beseda moja, ki prihaja iz mojih ust, ne povrne se k meni prazna, temveč (zagotovo, NS) izvrši, kar me veseli, in (zagotovo, NS) bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Izaija 55:11)
6 Zato se moramo vprašati: Koliko je ura in katero časovno razdobje je sedaj, gledano z Božjega gledišča? Kako so se ljudje in narodi tega sveta prilagodili Božjemu časovnemu načrtu? Kako si se ti prilagodil njegovi uri? Si načrtoval svoje življenje v skladu z Božjim časovnim načrtom in nameni?
Ali ta svet spolnjuje Božji namen?
7. Kakšno gledišče ima večina vernikov, toda zakaj je njihovo verovanje brez vsebine?
7 Mnogi ljudje mislijo, da so že vključeni v Božje namene, ker pravijo, da verujejo v Boga. Toda če jih prosiš, naj ti iz Božje Besede pokažejo, kakšni so ti Božji nameni, tega ne vedo. Čeprav bolj ali manj hodijo po svojih poteh, pa vseeno mislijo, da jim je Bog naklonjen. Večina svetovnih voditeljev je v teku stoletij imela podobno mišljenje. Vladarji so mislili, da se jih Bog poslužuje za izvrševanje svojih namenov, ne glede na njihove postopke. Vendar nam tudi oni ne morejo povedati, kakšni so ti Božji nameni.
8. Zakaj je nerazumno misliti, da Stvarnik podpira vladarje in ljudi tega sveta?
8 Ali Biblija pokaže, da Bog podpira ta svet, še posebej vladarje in ljudi, ki so verni? Razmisli o naslednjem: Božja moč je spoštovanje zbujajoča. Z njo je ustvaril vesolje, v katerem je na milijarde galaksij in v vsaki med njimi na milijarde zvezd. (Psalm 147:4) Poleg te moči ima Bog neomejeno modrost. Če bi torej Bog podpiral narode sveta s svojo močjo in modrostjo, ali bi tedaj narodi izkusili toliko nasilja, vojn, nepravičnosti in trpljenja skozi vsa ta stoletja? Ali bi Bog usmerjal voditelje narodov in milijone njihovih ljudi, da bi ubijali voditelje drugih narodov in milijone njihovih ljudi, ki pravtako trdijo, da jih vodi Bog? Se ti to zdi razumno?
9. V kakšnem duhovnem stanju morajo glede na Božjo Besedo biti njegovi pravi služabniki?
9 Biblija nam v Prvem pismu Korinčanom 14:33 pove, da »Bog ni Bog nereda, ampak miru.« Dalje Jehova pravi tistim, ki so zares njegovi služabniki: »Opominjam (vas) ... v govorjenju bodite vsi istih misli, naj ne bo med vami razprtij! Med seboj bodite povezani v istem duhu in istem mišljenju.« (1 Korinčanom 1:10, JP) Kaj pa, če se nekdo med Božjim narodom ne prilagodi temu merilu? V Rimljanom 16:17 je dan nasvet: »Varujte se tistih, ki delajo razprtije in stavljajo ovire nauku, v katerem ste bili poučeni: izogibajte se jih!« (JP) Torej so religiozne razprtije in spori med vladarji in ljudmi jasen dokaz, da jih ne podpira Bog.
10., 11. Kaj povedo biblijski stavki, kdo podpira vladarje in ljudi tega sveta?
10 Kdo jih torej podpira? V Prvem Janezovem pismu 3:10—12 piše: »V tem so očitni otroci Božji in otroci hudičevi: kdorkoli ne dela pravičnosti, ni iz Boga, in kdor ne ljubi brata svojega. Kajti to je oznanilo, ki ste ga slišali od začetka: naj se ljubimo med seboj, ne kakor Kajn, ki je bil iz Hudobnega in je ubil brata svojega. Tudi v Prvem Janezovem pismu 4:20 beremo: »Ako kdo pravi: Boga ljubim, pa sovraži brata svojega, je lažnik; kdor namreč ne ljubi brata svojega, katerega vidi, kako more ljubiti Boga, ki ga ne vidi?« Zato je Jezus postavil tole zlato pravilo v Janezu 13:35: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.«
11 Ali opaziš, kakšno sličnost med ljubeznijo in enotnostjo, ki mora obstajati med Božjimi služabniki, in načinom delovanja svetovnih voditeljev in ljudi na sploh skozi vsa stoletja? Samo v našem stoletju je ubijanje vernih ljudi, ki so ga zagrešili drugi verni ljudje, terjalo na desetine milijonov življenj. Pogosto so tisti, ki se medsebojno ubijajo, pripadniki iste religije! To je zanesljiv dokaz, da jih ne vodi Bog. Namesto tega Božja Beseda pokaže, da jih ne vodi nihče drug kot satan hudič. Zato je apostol Pavel lahko rekel: »Vemo, da smo iz Boga in ves svet leži v Hudobnem.« (1 Janezov 5:19) Da, satan je ‚bog tega sveta ali sestava stvari‘. (2 Korinčanom 4:4) On je ta moč izza vladarjev in ljudi tega sveta, ker njihova dejanja kažejo; da jih ne vodi Bog.
Jehovin namen s krotkimi
12., 13. Kakšen je Božji namen z zemljo in ljudmi?
12 Ko je Jehova ustvaril ljudi, je imel namen, da sčasoma vsa zemlja postane raj kakor Edenski vrt, naseljena s popolnimi, enotnimi in srečnimi ljudmi. (1 Mojzesova 1:26—28; 2:15; Izaija 45:18) Tega namena niso razveljavili uporni ljudje in demoni. Tudi zato, ker je Jehova Bog časa in časovnih razdobij, se bo njegov namen spolnil v času, ki ga je on določil. Ne bo dovolil, da bi človek vladal neodvisno od njega dlje od časa, ki mu ga je on določil.
13 Jezus je popolnoma zaupal v Božje namene glede zemlje. Zločincu, ki je pokazal, da veruje vanj, je dejal: »Z menoj boš v raju.« (Luka 23:43) Gre za bodoči zemeljski raj. Ob neki drugi priložnosti je Jezus rekel: »Srečni so krotki, ker bodo podedovali zemljo.« (Matej 5:5, NS) Tukaj je Jezus verjetno navedel misli iz Psalma 37:11, kjer piše: »Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.« .
14. Kakšni ljudje bodo podedovali zemljo?
14 Kdo so ti, ki bodo podedovali zemljo? Psalm 37:34 pravi: »Čakaj Jehova in drži se poti njegove, tedaj te poviša, da podeduješ deželo, ko bodo iztrebljeni brezbožni, boš videl.« V 37. ter 38. vrsti pa dodaja: »Opazuj poštenega in glej pravičnega: res, bodočnost ima mož miru. Prestopniki pa poginejo vsi skupaj, zarod brezbožnih se iztrebi.« Ljudje, ki bodo podedovali zemljo, morajo torej priti k Jehovi, verjeti njegovim obljubam in On jih mora imeti za pravične in brezhibne, ker ubogajo njegove zakone. V Prvem Janezovem pismu 2:17 je rečeno: »Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa spolnjuje, kar hoče Bog, živi v večnost.« (JP)
15. Katera pomembna stvar se mora zgoditi, da bi prišlo do glavnih koristnih sprememb v svetu?
15 Da bi se zgodile te spremembe, pa je potrebno povsem predrugačiti sedanje razmere. To bi najprej pomenilo odstranitev vseh sedanjih vladarstev na zemlji, kajti človeška vlada ni nikoli prinesla zaželenih razmer. Jehova je prav gotovo sposoben narediti takšne spremembe, ki bodo pretresle svet. Biblija, na primer, pravi: »On spreminja čase in ure, on odstavlja in postavlja kralje.« (Danijel 2:21)
Odstranitev nasprotnikov
16., 17. a) Kako je Jehova ravnal s faraonom, ki je nasprotoval njegovim namenom? b) Kako je Jehova potrdil svojo prerokbo?
16 Razmisli o tem, kako je Jehova v preteklosti ravnal z mogočnimi vladarji in dinastijami, še posebej s tistimi, ki so se poskušali vmešavati v njegove namene. Takšni vladarji so bili zlomljeni in veter jih je odpihnil kakor prah, in tudi njihova kraljestva. Na primer, takšen je bil faraon Egipta, ki je zasužnjil Božje ljudstvo. Jehova je imel določen namen s svojimi služabniki in je poslal Mojzesa, naj osvobodi njegov narod. Namesto da bi ga ubogal, je faraon predrzno izjavil: »Kdo je Jehova, čigar glas naj poslušam?« Nato je dodal: »Ne poznam Jehove, tudi Izraela ne bom pustil.« (2 Mojzesova 5:2)
17 Jehova je dal faraonu mnoge priložnosti, da bi si premislil. Vendar je faraon sčasoma, kot piše v Drugi Mojzesovi 11:10 (NS), postal le še bolj »trdovraten«. Toda Jehova je neprimerljivo močan. Ko je napočil določeni čas, je pokopal faraona in njegove vojne sile v Rdečem morju. V Drugi Mojzesovi knjigi 14:28 piše: »Ni preostalo izmed njih še enega ne.« Nasprotno pa so bili Jehovini služabniki zaščiteni in svobodni. To se je zgodilo točno ob času, ki ga je napovedala Jehovina preroška beseda, ob koncu 400 letnega razdobja, o katerem je govoril zvestemu Abrahamu mnogo stoletij pred tem.
18. Kaj je Jehova storil z Nebukadnezarjem? Zakaj?
18 Nato je bil na vrsti kralj Nebukadnezar. Pričel se je bahati s svojo močjo in deli, kakor da bi bil Bog. Toda v Danijelu 4:31 pravi: »Še je bila tista beseda v ustih kraljevih, pa pride glas z neba: ‚Tebi, o kralj Nebukadnezar, se pravi: Kraljestvo ti je odvzeto.‘« Jehova mu je rekel, da ga bo ponižal kakor poljsko zver, dokler, kakor pravi 32. vrsta, »ne spoznaš, da vlada Najvišji v kraljestvu človeškem ter ga da, komur hoče.« Prav to se je zgodilo ob času, ki ga je Jehova za to določil.
19. Zakaj je Jehova obsodil Babilon in njegovega vladarja Belsazarja?
19 Zadnji kralj, ki je vladal v Babilonu, je bil Belsazar. Takrat naj bi se iztekel Jehovin čas, ko naj bi to zveri podobno cesarstvo padlo. Zakaj? Zato, ker so Babilonci držali v ujetništvu Jehovin narod in preklinjali Jehovo. Danijel v 5. poglavju piše, da je Belsazar pripravil bogato pojedino za tisoč svojih uradnikov. Nato je Belsazar »zapovedal, naj prinesejo zlate in srebrne posode, ki jih je bil oče njegov Nebukadnezar vzel iz (Jehovinega) templja v Jeruzalemu, da bodo pili iz njih kralj in mogočneži njegovi, žene in priležnice«. (Danijel 5:2, 3) Upoštevaj, kaj so storili zatem: »Pili so vino in hvalili bogove iz zlata in srebra, iz brona, železa, lesa in kamena.« (Danijel 5:4) Ker so pili iz posod, ki so se uporabljale pri čaščenju Jehove, so se s tem posmehovali in skrunili Jehovo. S čaščenjem svojih lažnih bogov so dejansko častili satana.
20., 21. Katero vest je Danijel sporočil Belsazarju in kako se je spolnila?
20 Toda še v istem trenutku se je zgodilo nekaj osupljivega. Videli so prste roke, kako pišejo po zidu palače! To je tako zelo prestrašilo kralja, da se je »spremenilo jasno lice kraljevo in vezi njegovega ledja se razrešijo in koleni trkata druga ob drugo«. (Danijel 5:6) Nihče izmed Belsazarjevih verskih svetovalcev ni razumel napisa, zato so poklicali Jehovinega služabnika Danijela, da bi ga pojasnil. Danijel je kralja obvestil, da je to Jehovina vest, in sicer: »Bog je seštel kraljevanje tvoje in mu naredil konec. ... Pretehtan si bil na tehtnici in prelahak si se izkazal ... Razdeljeno je kraljestvo tvoje in dano Medijcem in Perzijcem.« (Danijel 5:26—28)
21 To noč so medo-perzijske vojske vdrle v mesto skozi brezskrbno odprta vrata. Danijel zaključuje v 5:30: »Še to noč je bil umorjen Belsazar.« Padec Babilona je omogočil vrnitev Jehovinega ljudstva v domovino, točno po 70-tih letih ujetništva. To je bilo povsem v skladu z Jehovinim časovnim načrtom, ki je bil razodet v Jeremiji 29:10.
22., 23. Kako je Jehova ravnal s kraljem Herodom Agripo I., ki je nasprotoval kristjanom v prvem stoletju?
22 V prvem stoletju je bil kralj Herod Agripa I. zadnji vladar Palestine, ki je bila provinca rimskega cesarstva. Herod je dal zapreti apostola Petra in preganjal je tudi druge kristjane. Apostola Jakoba je dal celo umoriti. (Apostolska dela 12:1, 2) Herod je organiziral tudi morilske gladiatorske borbe in druge poganske predstave. Vse to je postavilo na laž njegovo trditev, da je častilec Boga.
23 Toda nato je prišel Jehovin čas, da usmrti tega nasprotnika. V Apostolskih delih 12:21—23 beremo: »Določenega dne obleče Herod kraljevsko oblačilo in sede na prestol in jim je govoril. Ljudstvo pa je vpilo: ‚Božji glas je to, a ne človeški!‘« Kaj se je nato zgodilo? Biblija pravi: »Pri tej priči ga udari angel Jehovin, zato ker ni dal slave Bogu: in črvi so se ga lotili in je umri.« To je še en primer, kako Jehova »odstavlja kralje«, kakor pravi Danijel 2:21.
24. Kaj pričujejo takšni zgodovinski dogodki?
24 Ti zgodovinski dogodki pričajo, da Jehova uporablja čase in razdobja v skladu s svojimi nameni. Pokažejo pa tudi, da ima zmožnost in moč za spolnitev svojega namena, da spremeni to zemljo v raj, v katerem bo »prebivala pravičnost.« (2 Petrov 3:13)
Se spomniš?
◻ Zakaj je tako važno, da poznamo Jehovine čase in razdobja?
◻ Zakaj Bog ne podpira vladarjev tega sveta in njihovih podložnikov?
◻ Kakšni ljudje bodo podedovali bodoči raj na zemlji?
◻ Kako je Jehova dokazal, da je sposoben ponižati vladarje, ki mu nasprotujejo?