Dnevi kakor »dnevi Noeta«
»Zemlja je bila napolnjena s silovitostjo, ... popačena je bila, kajti vse meso je popačilo pot svojo na zemlji.« (1. MOJZESOVA 6:11, 12)
1., 2. a) Kakšne vrste nasilja danes pretijo Jehovinim pričam? b) V kakšnih situacijah se Jehovine priče tolažijo z upanjem na vstajenje?
NASILJE! Kakor v Noetovih dneh je tudi danes postalo nasilje dobro znana beseda. Celo tisti, ki, kakor je Noe, hodijo s pravim Bogom, niso varni pred nasiljem. To je močno pritegnilo pozornost po vsem svetu, ko je 21. julija lani Kraljevsko dvorano Jehovinih prič v Sydneju (Avstralija) uničila bomba, in sicer med javnim biblijskim predavanjem o vdanosti Bogu in družini. Ena Priča je umrla. Več kot 40 so jih prepeljali v bolnišnico. Vsi so okrevali, toda pri nekaterih je to zločinsko dejanje zapustilo velike brazgotine. Kriminalistični uradnik je pripomnil: »V dvorani je bilo 110 ljudi in enostavno je čudež, da ni bilo 110 mrtvih.«
2 V drugih delih zemlje — kot na primer v severni Irski, v Libanonu ali v El Salvadorju — oznanjujejo Jehovine priče »dobro vest« že več časa v okolju nasilja. Nekaj jih je izgubilo življenje, nekateri v času njihove krščanske službe. V mnogih deželah so »nepredvideni dogodki«, kot so na primer nesreče in potresi, zahtevali dragocena življenja in v takih situacijah Jehovine služabnike tolaži upanje na vstajenje. (Propovednik 9:11; 1 Tesaloničanom 4:13, 14)
3. a) Kaj se lahko zgodi nekaterim Jehovinim služabnikom, kot kažejo to nedavni dogodki in je zapisano v Luki 21:16? b) Kakšno zagotovilo imamo, da nas bo Bog zaščitil med »veliko stisko«?
3 V nedavnem razdejalnem potresu v Mehiki je bilo med več kot 5000 mrtvimi mrtvih tudi 23 Prič in zainteresiranih ljudi. V Puerto Ricu je v poplavah in zaradi zemeljskih plazov umrlo skupaj 300 ljudi, od tega 7 Prič. Ali to pomeni, da Jehova svojih služabnikov ni mogel obvarovati? Nikakor. Mi nismo varni pred nezgodami in nesrečami. In prav tako je Jezus glede preganjanj svoje učence vnaprej posvaril: »Nekatere izmed vas umore.« Stotine naših bratov je umrlo zaradi Hitlerjevega nasilja. Jehova se bo vseh teh spomnil ob vstajenju. Toda ko bo napovedana »velika stiska« čistila zemljo, bo Jehova dokazal, da je sposoben obvarovati tiste, ki kličejo njegovo ime, tako kot je to storil v Noetovih dneh. (Luka 21:16—19; Matej 24:14, 21, 22, 37—39; Izaija 26:20, 21; Joel 2:32; Rimljanom 10:13)
4. V koliko lahko današnje razmere primerjamo s tistimi, ki so opisane v 1 Mojzesovi 6:11, 12?
4 Od 1914. leta se je nasilje razdivjalo po celem svetu. V vojnah in nesrečah je v našem stoletju izgubilo življenje kakšnih 100 milijonov ljudi. Človeštvo tepejo ugrabitve letal, bombni napadi teroristov, množični pomori in rasno‚ sovraštvo, grozi pa mu še močno širjenje jedrskega orožja. Zares so to »kritični časi«, ko je ‚narode, ki ne poznajo izhoda, obupno strah‘. (2 Timoteju 3:1—5, 13; Luka 21:25) Jehovino ljudstvo pa danes pesti nadloga, ki je veliko nevarnejša od nasilja, čeprav je pogosto povezana z nasiljem. Začela se je pred več kot 4300 leti — v Noetovih dneh. Kaj je to?
Noetova vera v izprijenem svetu
5., 6. Kako je ravnal satan, da bi okužil ljudi? b) V katerem pogledu je bil Noe s svojo družino drugačen od tedanjega sveta?
5 Vse do upora v Edenu se satan hudič trudi, da bi ‚zapeljal vesoljni svet‘. (Razodetje 12:9) Jehova je zapovedal možu in ženi, da spolni nagon sproščata častno v zakonski skupnosti, da bi ‚napolnila zemljo‘. (1 Mojzesova 1:28; Hebrejcem 13:4) Satan pa je želel človeštvo pokvariti z nenaravno spolnostjo. Kako? Duhovni Božji sinovi so se v uporu pridružili satanu. Postali so »demoni«, satan pa njihov »poglavar«. (Luka 11:15) Kaj so demoni takrat naredili? Prišli so na Zemljo, si nadeli človeško podobo in živeli z lepimi človeškimi hčerami. Posledice so bile strašne!
6 Rodili so se velikani, ki so bili pol demoni, pol ljudje. To so bili nefilimi, krvi žejni »možje«, kot poroča Biblija: »In zemlja je bila popačena pred obličjem Božjim, in zemlja je bila napolnjena s silovitostjo. In Bog je videl zemljo, in glej, popačena je bila, kajti vse meso je popačilo pot svojo.« Nasilje in spolna izprijenost je bilo nekaj tako vsakdanjega, da se je le še o Noetu lahko reklo: »Noe je bil pravičen, brezgrajen mož med svojimi sodobniki; Noe je hodil z Bogom.« (EI) Njegova žena, njegovi sinovi in snahe — samo oni izmed vsega človeštva — so pokazovali, da verujejo v Boga in se ga boje. Noetova družina očitno ni bila okužena s spolno razvratnostjo tedanjih dni. (1 Mojzesova 6:4, 9—12)
7. Kako Jehova sodi hudobne in kako pravične, kot je bilo pokazano v Noetovih dneh? (Primerjaj Matej 25:40, 45, 46.)
7 Jehova je izbrisal tisti nasilni, za spolnostjo ponoreli demonski svet. Z veliko poplavo je odplavil vse, kar je bilo hudobnega. Nefilime in pokvarjene ljudi je pobrala povodenj, demoni — bivši Božji sinovi — pa so se umaknili nazaj v duhovno področje in kot takšni čakajo Božjo sodbo. Nekoliko ljudi je povodenj preživelo! Noe in njegovi najbližji so bili obvarovani. Zakaj? Zaradi njihove vere, ki je bila podprta z deli, saj so gradili barko in takratnemu obsojenemu svetu oznanjevali. (2 Petrov 2:4, 5)
Paziti se danes!
8. V katerem pogledu so Noetovi dnevi bili prispodoba naših dni?
8 Noetovi dnevi so prispodoba za naše dni. Kako to vemo? No, Jezus je napovedal podobno obdobje nasilja, nezakonitosti in neprijaznosti kot del »znamenja«, da stojimo na pragu »velike stiske, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo«. Rekel je tudi: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, .. . edini Oče sam.« Nato je dodal: »Kakor je bilo v Noetovih dneh, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v barko, in niso ničesar zaslutili, dokler ni prišel potop in vse odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega.« (Matej 24:3—21; 24:36—39, JP)
9. Kako se lahko izognemo usode tistih, ki ‚niso spoznali‘ oziroma ‚niso upoštevali‘?
9 Da, »niso opazili« (EI). Ni nujno, da ti ravnaš enako. Obvarovan si lahko, ko se bo Gospod Jezus razodel iz nebes in izvedel Božje maščevanje ter za večno pogubil vse, »ki ne poznajo Boga« in ‚niso poslušni dobri vesti o našem Gospodu Jezusu‘. (2 Tesaloničanom 1:7, 8) Ni potrebno, da ravnaš kot posvetni ljudje, ki se zanimajo predvsem za to, da bi ugodili samim sebi, dosegli lepo kariero ali si nakopičili materialno bogastvo, brez premišljanja o Bogu. Zares, »njihov bog je trebuh«. (Filipljanom 3:19, JP)
»Sovražite hudo«
10., 11. a) Kakšnih pregreh se moramo varovati, da bi nas Bog priznal? b) Katero oborožitev si moramo nadeti in čemu?
10 V teh poslednjih dneh se vrti življenje številnih ljudi okrog spolnosti, bodi znotraj ali zunaj zakonske ureditve. Za mnoge poročene je ločitev ali razveljavitev zakona postalo nekaj samoumevnega. Ne glede na jasno svarilo Jezusovih učencev so se mnogi v krščanstvu predali homoseksualnosti. Nekateri izmed njih so že ‚sprejeli sami na sebi zasluženo plačilo‘ v obliki AIDS-a in drugih spolnih bolezni. Vseeno pa lahko celo takšne osebe upajo v rešitev. Spomnimo se, da je Jezus o prostituirancih, ki so uredili svoje življenje in vanj verovali, govoril blagohotno, o ponosnih, neskesanih religioznih voditeljih njegovih dni pa povsem nasprotno. (Rimljanom 1:26, 27; 2 Petrov 2:9, 10; Juda 6, 7; Matej 21:31, 32)
11 Vsak Jehovin služabnik, ki se je oskrunil z nemoralnimi dejanji ali je v skušnjavi, da to stori, se mora ‚prebuditi‘ in si nadeti popolno oborožitev, ki nam jo je priskrbel Bog! (Efežanom 6:11—18) Naši dnevi so res taki, ‚kot so bili za časa Noeta‘. »Rjoveči lev« hudič in njegovi pokvarjeni demoni se neprenehoma trudijo, da bi Božje služabnike osamili in zapeljali. Tem sovražnikom se moramo upirati — trdni v veri. (1 Petrov 5:8, 9)
12. Zakaj je važno upoštevati nasvet iz Psalma 97:10?
12 Osuplja nas, da so celo nekateri, ki so bili znani v Jehovini organizaciji, zašli v nemoralo; med drugim je prišlo do homoseksualnih odnosov, izmenjave partnerjev in zlorabe otrok. Omeniti je treba še, da je bilo treba lansko leto iz krščanske skupščine izključiti 36 638 oseb, večino zaradi nemorale. Jehovina organizacija mora ostati čista! (1 Korinčanom 5:9—13) Danes se morajo skupščinski starešine, pomočniki, in tudi vsi naši bratje in sestre izogibati vsakršnih okoliščin, ki bi lahko vodile do nemorale. Če bomo upoštevali Jehovina merila, bomo nagrajeni, saj je v Psalmu 97:10 zapisano: »Kateri ljubite Jehovo, sovražite hudo! On obvaruje duše svojih svetih (zvestih, NS), iz rok brezbožnikov jih otimlje.«
13. Kakšen trezen nasvet sta dala apostola Pavel in Peter?
13 Najkasneje v »veliki stiski« bodo izginili vsi »nečistniki«. Torej moramo paziti na to, da sovražimo in preziramo posvetno pokvarjenost in da se je ogibamo! Moramo »bežati pred nečistostjo«. (Razodetje 21:8; 1 Korinčanom 6:9, 10, 18, EI) Apostol Peter nas zatem, ko nas svari pred takšnimi, ki širijo dvome, in da je »Jehovin dan« stvaren, spodbuja, »da živimo sveto in pobožno«. Nato dodaja: »Čakamo pa po njegovi obljubi novih nebes in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost. Ker tega pričakujete, preljubi, si torej prizadevajte, da vas najde brez madeža in brez graje v miru.« (EI) Kakšna sreča bo, biti del »nove zemlje«, kjer bo Bog naredil »vse novo« in čisto! (2 Petrov 3:3—7, 10—14; Razodetje 21:1, 4, 5)
Upoštevati nadaljnje — ‚svarilne primere‘
14. Kako to, da je bila zemlja s potopom očiščena samo prehodno?
14 Zatem ko je Jehova s potopom očistil z zemlje vso demonsko in človeško nesnago, je ponovil zapoved, ki jo je dal že Adamu. Noetu in njegovim sinovom je dejal: »Rodite in množite se ter napolnite zemljo!« (1 Mojzesova 9:1, EI) To so storili: 70 »družin« — simbolično popolno število — je navedenih v Prvi Mojzesovi knjigi, v 10. poglavju. Vendar je človeštvo še vedno trpelo zaradi posledic greha, ki so ga podedovali od Adama. In demoni so ljudi očitno ponovno pogreznili v močvirje spolne pokvarjenosti.
15. Kaj se naučimo iz Božje obsodbe Sodome?
15 Pozneje sta se Jehovin »prijatelj« Abraham in njegov nečak Lot preselila v področje Kanaana. Lot se je naselil v »področju Jordana«, ki je bil »kakor vrt Jehovin«. Je bilo tako tudi v moralnem pogledu? Nikakor! V mestih Sodomi, kjer se je nastanil Lot, in v sosednji Gomori so prebivali homoseksualci. Niti deset pravičnih ljudi se ni moglo najti tam. Zato je Jehova ti dve mesti ‚kaznoval z večnim ognjem‘. Ti pokvarjeni mesti ne bosta nikoli več obnovljeni! Jezus je Božjo obsodbo Sodome povezal z dogajanji v »Noetovih dneh«, oboje pa je navedel kot primer, da bi poudaril, kako važno je, da se tega varujemo! (1 Mojzesova 13:10; 18:32; Juda 7; Luka 17:26—30)
16. Katera dejavnost demonov zahteva od nas trd boj za vero?
16 Ne naredi napake! Satan in njegovi demoni so še vedno na pohodu! Čeprav so bili ti pokvarjeni duhovi v simboličnem smislu vrženi »v brezno teme« in si ne morejo več nadeti mesenih teles, pa gledajo, kako bi pokvarili ljudi, predvsem Jehovine služabnike. (2 Petrov 2:4—6) Nedvomno so na Kanaana vplivali demoni, da je na svojem starem očetu Noetu zagrešil nemoralno dejanje. (1 Mojzesova 9:22—25) Gotovo so si oni izmislili spolno perverznost, ki je bila običajna v Kanaanski deželi, da je ta končno izbljuvala svoje prebivalce. (3 Mojzesova 18:3—25) Podobno demoni pospešujejo nenaravno spolnost, ki je danes marsikje v navadi. S trdim bojem za vero se moramo upirati vsakršnemu napadu teh padlih angelov, ki navajajo ljudi ‚k nečistovanju in protinaravnim strastem‘. (Juda 3, 6, 7)
Graditi za preživetje
17. Kako lahko, kot so Noe in njegova družina, mi pokažemo, da nismo del sveta?
17 Kako lahko glede na današnji kritičen čas najdemo pot do rešitve? No, kako so preživeli Noe in njegova družina? »Po veri je ... Noe ... obsodil svet.« (Hebrejcem 11:7) Podobno niso danes Jehovine priče »del« brezbožnega sveta. Razen tega smo pokazali našo vero, ko smo se predali Jehovi in se krstili v vodi, da bi postali učenci Jezusa Kristusa. (Janez 17:14, 16; Matej 28:19)
18. Kaj je predstavljala gradnja barke?
18 Razen tega v teh dneh sodelujemo v Jehovinem delu, v duhovni gradnji, ki jo vodi večji Noe, Jezus Kristus. Barka ponazarja kot kraj varnosti in preživetja — duhovni raj, ki ga Jehova gradi od 1919. med svojimi častilci. To je stanje obnovljenega miroljubnega odnosa z Bogom. To je njegova priprava za obvarovanje simboličnih družin večjega Noeta med »veliko stisko«. (Matej 24:21; 1 Korinčanom 3:9, 11; 2 Korinčanom 12:3, 4; Razodetje 7:13, 14)
19. Koga so predstavljali Noe in njegovi bližnji ter kaj njihova dejavnost?
19 »Noe pa je našel milost pred Jehovo.« (EI) Kako dobro je ponazoril Jezusa Kristusa, ki je tukaj na Zemlji ponižno hodil z Bogom in ni ničesar naredil po svoje! (1 Mojzesova 6:8; Matej 17:1, 5; Janez 8:28) Oba sta oznanjevala pravičnost — odličen zgled vsem Jehovinim pričam. Lahko smo tudi prepričani, da je Noetova žena, ki je predstavljala današnji na zemlji živeči ostanek maziljencev, bila zgled podložnosti. (2 Petrov 2:5; Luka 4:14—19; Efežanom 5: 21—24) Če pomislimo, kako velikanska je bila naloga gradnje barke za ohranitev življenja, si lahko predstavljamo, kako srečen je bil starajoči se Noe, da so mu pomagali njegovi trije podjetni sinovi in njihove žene! Zelo primerno so ponazarjali današnjo »veliko množico«, ki opravlja večji del duhovne gradnje med končnim odštevanjem pred potopom v prispodobi. (Razodetje 7:9, 15)
20., 21. a) Kakšni svetli obeti so pred Jehovini častilci na očiščeni Zemlji? b) Kakšno radost doživljamo že danes?
20 Ko bo naša zemlja očiščena in pripravljena za spreminjanje v dobesedni raj, bodo tisti, ki so jih prispodabljali Noetovi sinovi in snahe, nekaj časa rojevali otroke v pravičnosti. Razen tega bo s čudežem vstajenja zemlja dokončno napolnjena z ljudmi. Vsi, ki sprejmejo prednost in postanejo Jezusove »druge ovce«, bodo ‚obnovljeni‘ do popolnosti in bodo po zaključni preskušnji, zatem ko bo Kristus predal Kraljestvo svojemu Očetu, opravičeni za večno življenje. (Janez 5:28, 29; 10:16; 1 Korinčanom 15:24—26; Psalm 37:29; Razodetje 20:7, 8)
21 Kakšno veselje čaka Jehovine zveste služabnike! Toda že sedaj so zelo veseli, ko z vsem srcem podpirajo gradnjo današnje barke za preživetje. Kako to delo napreduje? Naslednji študij nam bo odgovoril.
Kako bi odgovoril?
◻ V kakšnem smislu so razmere pred vesoljnim potopom svarilo za nas?
◻ Kaj bi se morali naučiti iz Mateja 24:37—39?
◻ Zakaj je tako važno, da »sovražimo hudo«?
◻ Kako lahko sodelujemo pri gradnji simbolične barke?
[Okvir na strani 8]
KAKOR V »NOETOVIH DNEH«
»Samo 40 odstotkov učiteljev religije na višjih šolah ... verjame, da je nemoralno, če imata neporočeni moški in neporočena ženska spolne odnose.« (Saturday Oklahoman & Times, 29. december 1984.)
[Okvir na strani 8]
Ali še kdo upošteva Biblijska načela?
Duhovnik episkopalne cerkve je poslušal pogrebni govor, ki ga imajo Jehovine priče. Na povabilo tega duhovnika sta se pozneje dva oznanjevalca iz Skupnosti Watch Tower pogovarjala z več duhovniki v Brooklyn Heightsu (New York City).
Pogovarjali so se tudi o homoseksualnosti. Priči sta pojasnili, da Biblija to prepoveduje in da Jehovine priče izključijo osebe, ki žive nemoralno. (Rimljanom 1:24—27; 1 Korinčanom 6:9, 10; Juda 7) Jehovini priči sta nato vprašali duhovnike, kakšno je njihovo stališče o tem in dobila sta takšne odgovore:
Pridigar kongregacionalistov: »Mislim, da imamo v naši cerkveni ustavi člen, ki govori o izobčenju, toda kolikor se spomnim, zaradi tega nismo še nikogar obravnavali.«
Duhovnik episkopalne cerkve: »Če bi ta zakon uporabili, v občini ne bi imeli več nobenega vernika.«
Višji katoliški duhovnik: »Če bi ta zakon uporabili, ne bi imeli več duhovnikov.«
Četudi so ti duhovniki zadevo malce napihnili, pa so Jehovine priče srečne, ker se vestno drže odločitve, da ohranijo skupščino čisto. One niso »del sveta«. (Janez 15:19)
[Okvir na strani 9]
KAKOR V »NOETOVIH DNEH«
»Mesto New York je na Manhattnu odprlo javno šolo za visokošolce — homoseksualce.« Njihov učitelj je rekel: »Želeli smo si okolje, v katerem otroci — homoseksualci in lezbijke — niso izpostavljeni nezrelim najstnikom.« (The New York Times, 6. junij 1985.)
[Okvir na strani 11]
KAKOR V »NOETOVIH DNEH«
»Člani Riverside Church so včeraj odobrili načrt homoseksualcev, da se sprejme homoseksualne odnose kot del predstave krščanskega družinskega življenja.« (New York Post, 3. junij 1985.)