Ustvariti si srečen zakon
»Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« (Matej 19:6, JP)
1. Katere besede so dobro znane v krščanstvu, toda kakšna vprašanja se v zvezi z njimi pojavljajo?
POZNAŠ te besede? Nedvomno jih poznajo milijoni ljudi v krščanstvu, ki predstavlja velik del svetovnega prebivalstva. Tako je Gospod Jezus odgovoril religioznim farizejem njegovih dni. Čeprav se zde te Jezusove besede znane, se je treba vprašati, kaj pomenijo. Ali ljudje na splošno poslušajo ta važen nasvet? Poglejmo.
2.–4. a) Kako je danes v mnogih deželah glede poslušnosti do Jezusovega nasveta iz Mateja 19:6? b) Kakšno stališče pokazujejo tisti, ki prezirajo nasvet Biblije, da je zakonsko zvezo treba ohraniti?
2 V mnogih deželah ljudi danes malo skrbi glede zakona in to, da bi zakon ohranili, ker je zakonce Bog združil. Lahko se reče, da je število razvez v eni deželi za drugo dobilo epidemične obsege. V deželah, kjer niso dovoljene razveze, ni nič bolje, ker v takih primerih poročeni pogosto zapustijo svojega partnerja in živijo z drugim. Časten Jezusov nasvet iz Mateja 19:6 torej milijoni ljudi v krščanstvu in tudi drugi ne poslušajo. Je tako zato, ker je Jezusov nasvet slab, ali zato, ker ga ljudje ne upoštevajo oziroma jih prav malo zanima, kaj Jezus v zvezi s tem svetuje?
3 Dejstvo je, da zelo veliko ljudi na zakon ne gleda kot na življenjsko zvezo, če jih ovira, ali moti v načinu življenja in željah. Takšni mislijo, da je zakonska zveza le prehodna zadeva, če jih ovira pri njihovih ciljih in nagnjenjih. Zapustiti zakonskega tovariša izgleda torej tako enostavno, kot odložiti plašč ali klobuk. Taki ljudje niti za trenutek ne pomislijo na Jezusov nasvet vsem tistih, ki sklepajo zakonsko zvezo.
4 Ker torej prevladuje izgovor, da to pač vsakdo dela, lahko to vpliva tudi na tiste, ki sicer želijo poslušati zanesljiv biblijski nasvet, da se odvrnejo od zdravega nauka Božje besede. Dan je odličen nasvet v tiskani in govorjeni besedi, toda če se ne upošteva biblijskega nasveta, se lahko pojavijo zakonski problemi. (Primerjaj Psalm 19:7—11.) Kadar menimo, da nas stvari, ki nas v našem zakonu ovirajo v življenju, motijo, kratijo užitke in želje, ne bodo več motile, če se ne bomo več menili za biblijski nasvet, potem smo v veliki nevarnosti. Takšno stališče nas pahne naravnost v eno največjih nesreč človeštva, to je v sebičnost. Zakonski problemi se namreč na splošno izzovejo s sebičnostjo. Zakaj pravimo tako?
Vloga greha
5. Kako opiše apostol Pavel v Rimljanom 7:15—20 problem, ki je posledica prirojenega greha?
5 Moški in ženske so kot potomci Adama in Eve rojeni v grehu in nepopolni. To pomeni, da lahko človek zaradi podedovanega greha zgreši cilj in je bolj ali manj grešen. (1 Janezov 3:4) Apostol Pavel je dejal, da je na človeštvu greh kot ogromno breme, ker je opazil, da dela, česar ne želi, ne dela pa, kar bi naj delal. (Rimljanom 7:15—20) Vsakdo, ki namerno prekrši Božji zakon, je sebičen. Pri nekaterih ljudeh je morda sebičnost v mejah, pri nekaterih pa postane velika in jih povsem vodi.
6., 7. Katera dva omenjena problema izzove v zakonu sebičnost in kakšno razumno vprašanjo se zato pojavlja?
6 V zakonski ureditvi, ki jo je vpeljal Bog, je sebičnost često vzrok problemov med zakonci. Ženska, ki je pričakovala, da jo bodo »nosili na rokah«, kot se reče, še posebej, če sta jo razvadila oče in mati, je v osnovi sebična. Mož, ki želi naprej živeti tako, kot da je še sam, to je, da se še vedno sestaja s svojimi prijatelji, je v osnovi sebičen. Pomisli na vse vrste razlik med zakoncema in videl boš, da je za mnoge probleme vzrok sebičnost.
7 Kako, ko se borimo z zakonskimi problemi, premagati prirojeno nagnjenje k sebičnosti? Mnogo stvari lahko naredimo, ki bodo pomagale utrditi zakonsko zvezo. Toda oba zakonca morata biti pripravljena prispevati vsak svoj del. To ni enosmerna cesta. Preglejmo nekaj dejavnikov.
Nesebičnost v zakonu
8. Kakšno je zakonsko sodelovanje?
8 Biti poročen pomeni sodelovati, pomeni, da ne en ne drugi zakonec ne sme drugega jemati kot neko premoženje in misliti, da je vse v redu, dokler eden daje, drugi pa jemlje. To ne bo v blagoslov obeh. Tako na primer je treba upoštevati sorodnike obeh strani. Ne bi smela dovoliti, da bi to postala bolna točka zakona, kar bi se zgodilo, če bi eden upošteval samo lastne starše in sorodnike, partnerjevih pa ne. Ne bi smela vedno obveljati le enostranska odločitev, kje bo družina preživela dopust ali se drugače sprostila. Premišljena obzirnost v teh zadevah bo prispevala k uspehu zakona. Nikoli ne jemljite drug drugega kot lastnino, temveč bodite nesebični. (Filipljanom 2:4)
Starostni dejavnik
9. Do kakšnih nesrečnih posledic vodi lahkomiselno mnenje o zakonu?
9 Ker mnogi ljudje današnje generacije menijo, da se lahko zakon, ki ni več uspešen, konča z ločitvijo, veliko mladih ljudi sklene zakonsko zvezo s takšnim lahkomiselnim glediščem. To lahko in tudi pripelje do razpada marsikaterega zakon med najstniki. Poleg tega je takšno mišljenje krivo, da se rodi toliko nezaželenih otrok. Ti otroci često odraščajo, ne da bi sploh kdaj vedeli, kaj pomeni imeti mater in očeta, ki ga prisrčno ljubita in skrbita zanj.
10. Kako lahko Galačanom 5:22, 23 pomaga tistim, ki se nameravajo poročiti?
10 Koliko mora nekdo biti star, ko naj bi se poročil? Ne bi bilo modro postavljati pravila v tem pogledu. Vendar v Svetem pismu najdemo dobre nasvete o telesni, čustveni in duhovni zrelosti — zrelosti, ki je potrebna za tiste, ki se želijo poročiti. Prosimo, preberi Galačanom 5:22, 23, kjer so našteti sadovi duha. Skrbno preišči vsakega od omenjenih sadov. To so lastnosti, ki si jih je potrebno pridobiti, privzgojiti. Toda pokazovati bi jih morali ne šele po poroki, temveč že dolgo prej, v vsakdanjem krščanskem življenju.
11. Kako se lahko preiščejo tisti, ki se želijo poročiti?
11 Na primer, ali si človek, ki se zna veseliti življenja, in si srečen, ker služiš interesom Kristusovega Kraljestva? Si v miru z drugimi, tako da pospešuješ miroljubne odnose? Ali pa si prepirljiv, nagnjen k izbruhom jeze in neprimerno govoriš? Si potrpežljiv in zmožen prenašati slabosti svojega brata ali sestre, matere ali očeta? Ali pa si vzkipljiv in nagnjen k jezi, če se drugi takoj ne prilagodijo tvojim željam? Ali ugotavljaš, da prijazno in blago ravnaš z drugimi in da jim delaš dobro? Ali pa si sebičen in samoljuben in se ne znaš obvladati in ob najmanjšem izzivanju planeš? Ali druge iskreno ljubiš in se, ko jim želiš pomagati in jih osrečiti, razdajaš v osebnem smislu in s svojimi sredstvi? Ali pa želiš, da ti drugi izkazujejo ljubezen, tako da vedno tebi dajejo od svojih sredstev?
12. Kakšne so prednosti, če sta moški ali ženska bila ‚oblikovana‘ že pred poroko?
12 Res je, da nihče izmed nas v teh lastnostih ni popoln. Toda če sta se moški ali ženska že nekaj let oblikovala in imela priložnost razvijati tudi te duhovne lastnosti, tedaj je upanje na uspešen zakon ugodno — bistveno ugodnejše kakor v primeru osebe, ki prične razvijati te sadove duha šele po poroki. (Primerjaj 2 Petrov 1:5—8.)
13., 14. a) Kakšno priložnost nudijo leta, ki minevajo, za razvoj duhovnih predstav o vrednotah? b) Kaj lahko storijo starši, da bi pomagali svojim otrokom?
13 Zakaj ne bi pošteno preiskal svoja nagnjenja in predsodke? Spoznal boš, da se je z leti tvoje cenjenje življenja poglobilo! Ali si imel pri trinajstih letih iste predstave o vrednostih kot pri petih, ali z dvajsetimi iste kot pri trinajstih? Ali je tvoje razumevanje in vrednotenje življenja v teku let s pridobljenimi izkušnjami večje ali manjše? Ali sedaj kot odrasel človek pričakuješ pri ljudeh lastnosti, ki si jih pričakoval kot otrok? Mar ni često tako, da je »edini« fant v življenju šestnajst ali sedemnajstletnice že davno pozabljen, ker je dozorela v žensko in so ji pri moškem bolj všeč njegove lastnosti in bogaboječnost? Pri 22 ali 23 letih se bo verjetno bolj ozirala na duhovne, razumske in čustvene lastnosti kot pa na fizični izgled moškega. Isto lahko rečemo o mladeniču, ki je odrasel v moža. Njegovi upi in pričakovanja glede zakonske žene zorijo v času, ko odrašča. V poznejših letih, ko se njegove predstave o vrednotah spremenijo, bo iskal za ženo dekle, ki bo razumevajoče in prijazno, ki bo sposobna gospodinja in mati in ki globoko v srcu čuti željo, da v prvi vrsti ugaja svojemu Stvarniku, Jehovi, in izvaja njegovo voljo. (Pregovori 31:10, 26, 27)
14 To pokaže, da se predstave o vrednotah nekega človeka sčasoma spremenijo. Torej je poroka v mladih letih povezana z mnogimi nevarnostmi. Morda ni mogoče dveh mladih ljudi pregovorili, naj počakata še nekaj časa, preden skleneta zakon. Toda starši lahko, predvsem v mladih letih otroke spodbudijo k resnemu razmišljanju o tem, da je treba biti na zakon pripravljen duhovno, čustveno in razumsko prej, preden z nekim človekom sklenejo življenjsko zvezo, ki bo prenašala dobro in slabo.
15. Za kakšen nasvet o pravilnem gledišču je poskrbljeno, ker pozna poroka ni vedno rešitev vseh problemov?
15 S tem pa ni rečeno, da je nekdo, ki se je poročil, ko je bil starejši, s tem vse rešil. Tudi tedaj lahko nastanejo problemi, predvsem če dovoli, da se vtihotapi sebično stališče, ki razdvaja dvoje ljudi. V zakonski zvezi se morajo upoštevati razumske, čustvene in duhovne potrebe obeh. Nekateri kristjani so se pustili preveč zaposliti posvetnemu delu, tako so zanemarili skupščinske dejavnosti, vključno obiskovanje sestankov in sodelovanje v službi oznanjevanja in pridobivanja učencev. Nato poskusijo nadomestiti tisto, kar menijo, da jim je v življenju manjkalo, in se vržejo v sprostitev. Izgleda, da mislijo tako, dokler bodo zaposleni, se bo za njihove probleme že našla prehodna rešitev, potem, v novi ureditvi, pa bodo imeli priložnost, drug drugega zadovoljiti čustveno, razumsko in duhovno. Toda v življenju je drugače. Pavel je svetoval, da naj mož skrbi za svojo ženo enako kot za sebe samega. (Efežanom 5:28) To pomeni, da se mora sedaj posvetiti njenim potrebam, kajti lastnim potrebam tudi dnevno posveča pozornost. Isto se lahko reče za žene.
Uravnoteženo stališče do zakonskega življenja
16.–18. a) Zakaj je potrebno uravnoteženo stališče do življenja in zakona in kaj moramo upoštevati v zvezi z našimi željami in potrebami drugih? b) Zakaj je dobro že pred zakonom misliti na takšne zadeve?
16 Uravnoteženo stališče do življenja prinaša uravnovešeno stališče do zakona. Uravnotežen človek ve, da mora zaradi podedovanega nagnjenja k nepopolnosti vedno delati na tem, da premaguje svoje slabosti. Tako zlahka človek prezre, da naj bi bile potrebe drugih pred osebnimi željami. Mali otrok želi imeti vse igračke zase in če ga starši ne vzgajajo pravilno, jih ne bo delil z drugimi. Njegova sebičnost bo pozneje segla še na druga področja. Zato se pogosto zgodi, da mora biti pri najstnikih in mladih ljudeh vse po njihovem in da se, ko hočejo zadovoljiti svojim željam, ne brigajo za to, če so s tem drugi prizadeti ali oškodovani. Takšne osebe želijo pozneje kot odrasli delati vedno to, kar oni želijo, ne da bi v najmanjši meri skrbeli za potrebe drugih.
17 Uravnotežen človek se ne odpove vsega, ampak uredi svoje osebno življenje tako, da pri tem upošteva tudi druge. Zanima ga, kaj lahko naredi, da bi pomagal drugim, in kaj lahko da od sebe in s čim bi lahko bil drugim koristen. Ne zahteva, da je vedno vse po njegovem. V knjigi Pregovorov je zapisano: »Kdor je radodaren, se okrepi, in kdor druge napaja, bo tudi sam napojen.« (Pregovori 11:25, EI)
18 Kdor že kot samski tako ravna, bo imel od tega pozneje v zakonu veliko korist. Pri odločanju bo vedno upošteval(a) svojega partnerja. Takšna oseba bo, namesto da gleda na zakon kot na nekakšen poskus ali prehodno ureditev, gledala na zakon kot na trajno ureditev, kakršno je imel Jehova Bog v mislih, ko je poročil prvi človeški par v Edenskem vrtu. (1 Mojzesova 2:22—24) Vedno se bo trudil utrjevati zakon in pomagati partnerju, tako da bosta še bolj cenila Boga in tudi drug drugega.
Povzetek
19.–21. a) Kaj lahko storimo, da nas ne zavede mnenje, da je zakon samo nekakšen poizkus? b) Kaj bi moral vedeti vsakdo, bodisi mlad ali starejši, ki želi biti v zakonu res srečen?
19 »Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« Da, ta Jezusov nasvet je za kristjane smiseln. Zakon ni poizkus, ki se ga enostavno prekine, ko se naleti na težave. Stalno se moramo boriti proti nepopolnemu mesu, da bi obvladovali človeško nagnjenje k sebičnosti in tako imeli Božje priznanje. (Primerjaj Rimljanom 7:21—25.) Da bi bila zakonska zveza uspešna, se morata oba partnerja naučiti dajati in jemati, skrbeti drug za drugega in sprejemati skrb in nikoli drugega jemati kot lastnino. (Efežanom 5:21—23, 28, 33)
20 Čeprav za osebo, ki se želi poročiti, ne moremo navesti najmanjše starosti, razen z zakonom določene najnižje starosti, pa bi naj vsakdo ohranil v mislih, da mora v skladu s Pismom Galačanom 5:22, 23 duhovno rasti, da bi lahko bil dober zakonski partner. Čas resnično spremeni predstave o vrednotah nekega človeka. Zato ne bi nihče smel prenagljeno sklepati zakona. Najprej naj vsakdo toliko razvije krščansko osebnost, da bo za zakonski jarem primerno pripravljen. In nikoli ne pozabimo, da ne bi nihče smel ločiti tega, kar je Bog združil. (Matej 19:4—6)
21 Kdor ima uravnoteženo stališče do življenja in s tem tudi do zakona, mu lahko ta ureditev, ki jo je ljudem namenil sam Bog Jehova, kakor pokaže prvi zakon v Edenskem vrtu, prinese pravo radost in srečo. (Pregovori 5:18) Kaj pa lahko še nekdo v življenju naredi, da bi se pripravil na vlogo soproga ali soproge? Preberi, prosimo, kaj je v naslednjem članku zapisanega glede osebnosti krščanskih mož in žena.
Kako bi kratko odgovoril na naslednja vprašanja?
◻ Kakšnih gledišč o zakonu se naj ogibamo?
◻ Kako se lahko zakonski partnerji bore s prirojenimi nagnjenji h grehu?
◻ Zakaj se mladoletni kristjani ne bi smeli prenagliti z zakonom?
◻ Kakšno uravnoteženo stališče do zakonskega življenja se priporoča?
[Slika na strani 22]
Poštena preiskava lahko odkrije napake, ki jih potem popravimo