Vprašanja bralcev
◼ Ali je ostanek Gospodovih maziljencev na zemlji del Jehovine nebeške, ženi podobne organizacije, »gornjega Jeruzalema«?
O maziljencih na zemlji lahko govorimo kot o vidnem delu Božje organizacije, njegove vesoljne družine inteligentnih stvarjenj.
Kot posamezniki, ki so »na novo rojeni«, postanejo duhovni Jehovini sinovi. (Janez 3:3, 5; Rimljanom 8:15—17) Jehova je njihov Oče. Imajo pa tudi »mater«, saj je apostol Pavel pisal: »A gornji Jeruzalem ... ta je naša mati.« To pokazuje na nebeško organizacijo zvestih duhovnih stvarjenj, ki jo ima Jehova za svojo simbolično »soprogo«. (Galačanom 4:26) Ko maziljeni kristjani sprejmejo svoje nebeško plačilo, dobesedno zavzamejo svoj prostor v tej nebeški organizaciji. (Razodetje 4:4; 14:1—5)
Člani maziljenega ostanka na Zemlji še niso dobesedno del »gornjega Jeruzalema«. Toda ker imajo edinstven položaj kot duhovni Božji sinovi z upanjem na nebeško življenje in ker predstavljajo Božjo nebeško »soprogo«, jih Jehova včasih uporabi, da preko njih odseva svoja navodila, prerokbe, obljube in besede tolažbe, ki jih daje svoji ženi podobni organizaciji v nebesih.
To lahko ponazorimo z besedami, ki so veljale za Izrael starega časa. Jehova je po Izaiji opisal žensko v verigah in v prahu, ki se mora prebuditi in svetiti z lučjo. (Izaija 51:9, 14; 52:1, 2; 60:1) Med Jehovinimi zvestimi duhovnimi sinovi, ki sestavljajo njegovo nebeško »ženo«, ni bilo tako, pač pa v izraelskem narodu. Ko so bili Izraelci leta 537 pr. n. št. izpuščeni iz babilonskega ujetništva, so se prebudili, se dvignili iz prahu in pričeli odsevati Jehovino luč. Obnovljeni Jeruzalem (ki je zastopal narod) je bil podoben zakonski ženi, ki je bila zapuščena, sedaj pa znova sprejeta in rojeva otroke, Žide, v znova oživljenem narodu. (Izaija 54:1—8; 60:1—22; 66:7—14) Tako so Izaijeve besede o stanju te »žene« (katere »zakonski lastnik« je bil Jehova) pomenile zemeljski narod, ki ga je zastopala.
Sedaj obrnimo svojo pozornost duhovnemu narodu, ki ga je Bog sprejel, ko sta se On (in njegova nebeška »žena«) prenehala posluževati mesenega Izraela. (Galačanom 6:16) Zatem ko je bil »gornji Jeruzalem« stoletja »nerodoviten«, je pričel rojevati duhovne sinove. Jezus je bil prvi, in sicer je bil rojen leta 29. n. št., njemu pa je sledilo še 144 000 drugih, od apostolov do današnjega časa. (Galačanom 4:21—31) Za kratek čas je na začetku našega stoletja ostanek duhovnih Izraelcev popustil pritisku in je prišel takorekoč v ujetništvo. Nato je bil leta 1919 kot novorojeni narod pripeljan iz babilonskega ujetništva v duhovno deželo. Torej lahko vidimo, da imajo Izaijeve preroške besede glede starodavnega Jeruzalema vzporednico v duhovnem Izraelu na zemlji.
Upoštevaj tudi Razodetje 12:1—17. Na koncu časa narodov leta 1914. n. št. je Božja nebeška »žena« rodila vladavino Kraljestva kot »moško dete«. Ponižani satan ‚se je razsrdil nad ženo‘. Toda ni neposredno napadel Božje, z zakonsko ženo primerjane organizacije v nebesih, ker tja ni imel več pristopa. Zato pa se je satan boril s »preostalimi semena njenega«, ki jo zastopajo tukaj na Zemlji.
Torej je z duhovnim Izraelom tako, kakor je bilo z zemeljskim Izraelom v preteklosti. Situacija v »gornjem Jeruzalemu« odseva med njenimi otroki na Zemlji. Praktično gre takole: zapovedi, karanja, tolažbe in obljube, ki se dajejo Jehovini nebeški ženi, veljajo predvsem tistim na Zemlji, ki jo zastopajo in ki upajo, da bodo postali del Božje nebeške organizacije.
◼ Ali postanejo tisti, ki pripadajo »veliki množici«, del Jehovine vesoljne organizacije?
SEDAJ, pred »veliko stisko«, vse Jehovine priče enotno služijo svojemu Bogu. (Matej 24:21) Nobenega ločevanja ni zaradi dejstva, da jih je malo število z duhom maziljenih, ki upajo priti v nebesa, večina od njih pa upa na večno življenje v raju na zemlji. Kot je nakazal Jezus, so tako »ovce« kot »druge ovce« združene v »eno čredo«. (Janez 10:11, 16) Današnjo Jehovino organizacijo služabnikov sestavljata torej obe skupini s svojimi upi.
Jehova je vnaprej vedel, da se bo njegova žena veselila takšnega napredka. Napovedal je, da bo zbrano veliko število ljudi, ki pa ne bodo duhovni Izraelci. (Izaija 60:1—22; 61:5—9) V Razodetju je opisana »velika množica, ki je nihče ni mogel sešteti, iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«, kako stoji pred prestolom in pred Jagnjetom. To so tisti z zemeljskim upanjem, in niso iz duhovnega naroda maziljencev, ki danes v prvi vrsti zastopa Jehovino vesoljno organizacijo. Kljub temu stoji »velika množica« pred prestolom Boga in Jagnjeta v dolgih oblačilih, ki so postala bela, ker so jih oprali v Jagnjetovi krvi. Kako odličen položaj imajo že sedaj! (Razodetje 7:9—17)
Člani »velike množice« bodo tudi preskušeni ali so zvesti. Če bodo ostali zvesti danes, med tisočletno vladavino, in v zaključni preizkušnji, jih bo proglasil Jehova kot popolne ljudi skupaj z obujenimi, ki bodo tudi postali del Jezusovih »drugih ovc«. Ko bodo tako ‚osvobojeni sužnjevanja minljivosti‘, se bodo veselili ‚slave otrok Božjih‘. (Rimljanom 8:21) Takrat bodo, kot je bilo prvotno z Adamom in Evo, vidni del Jehovine vesoljne organizacije. To bodo popolni, inteligentni potomci Jehove in njegove, z ženo primerjane organizacije v nebesih.