Vprašanja bralcev

◼ Ali so stvari, ki jih v molitvi k Jehovi naj ne bi izgovarjali?

DA. Ogibati bi se morali tega, da v molitvah ne izgovarjamo nekaj, kar bi bilo slišati preveč intimno ali kar bi drugim dalo slutiti, da smo nespoštljivi. Ne bi bilo primerno reči, na primer, »dober dan, Jehova« ali »prisrčne pozdrave Jezusu« ali v molitvi dajati humoristične pripombe oziroma se celo šaliti. Zakaj ne?

Eden od razlogov je ta, ker bi se zaradi takega načina izražanja pri javnih molitvah poslušalci verjetno zgražali ali bili užaljeni. (Rimljanom 14:21) Toda obstaja še globlji razlog, zakaj ne smemo narediti tega niti v naših osebnih molitvah. Tako se namreč pogovarjamo z nami enakimi. V molitvi pa bi tako izražanje pokazovalo pomanjkanje spoštovanja in dostojanstva in bi posredovalo vtis, da je tisti, ki moli, pozabil, kako nepomemben je v primerjavi z Jehovo. (1. Mojzesova 18:27; primerjaj Luka 18:9—14).

Res se kristjane spodbuja, naj bodo zaupni z Jehovo. Ljubimo ga in on je naš nebeški Oče. (Matej 6:9; 22:37) Pravzaprav je za nekoliko ljudi bilo rečeno, da so njegovi prijatelji. (Jakob 2:23) Razen tega smo povabljeni, da brez obotavljanja govorimo z Jehovo in mu zaupamo naše najgloblje misli in najbolj intimne probleme. (Psalm 55:1, 2; Filipljanom 4:6; Hebrejcem 4:16; 1 Janezov 3:21, 22)

Kljub temu pa Jehova zahteva od tistih, ki se mu bližajo, pravilno stališče. Rekel je: »Ali na tega se ozrem: na ubožca in potrtega v duhu in na njega, ki trepeče pred besedo mojo.« (Izaija 66:2) Odkritosrčnost je nadaljnja zahteva. »Izpreobrnite (se) k meni z vsem srcem svojim,« je rekel Jehova svojemu ljudstvu. (Joel 2:12, 13) Od njega ne moremo zahtevati, da nas nagradi, nimamo razlogov za drznost in nobene pravice, da bi kaj zahtevali.

Biblija pa tistim, ki molijo k Jehovi, svetuje še naslednje: »Zato se ga boje ljudje; on se ne ozira na nikogar, kakorkoli je modrega srca.« »Voljo izpolnjuje njim, ki se ga boje, vpitje njih sliši in jih rešuje.« (Job 37:24; Psalm 145:19; glej tudi Psalm 39:5, 12.) Čeprav je Jehova vedno pripravljen poslušati naše molitve, pa bi ga morali nagovoriti tako, da bi pokazali, da se zavedamo svoje nevrednosti in da ga zelo spoštujemo. Če bi ga nagovorili drugače, bi to pomenilo, da smo predrzni, premalo ponižni in neresni.

Otroci se včasih v svojih molitvah zelo zaupno obračajo k Jehovi, kar celo njihovim staršem privabi nasmeh. Takšno izražanje je izraz otroške nedolžnosti in pokaže, da je Jehova zanje resničen. Odrasli pa, ki bolje vedo za kaj gre, ne bi smeli biti neresni ali lahkomiselni. Jehovi se bližajmo odkrito, spoštljivo, ponižno, dostojanstveno in resno. (1. Korinčanom 13:11)