Mir in varnost – zakaj sta potrebna?

VOJNA je v dvajsetem stoletju postajala vse bolj surova, uničevalna in z vseh vidikov razvrednotena. ... Bombi, ki sta padli na Hirošimo in Nagasaki, sta končali vojno. Povsem jasno sta tudi nakazali, da nikoli več ne bi smelo biti vojne. To je lekcija, ki se je morajo naučiti ljudje in njihovi voditelji vsepovsod, in verjamem, da bodo tedaj, če se bodo to naučili, našli tudi pot do trajnega miru. Druge izbire ni.« (Henry L. — Stimson: »The Decision to Use the Atomic Bomb«, Harper’s Magazine, februarja 1947.)

Henry L. Stimson, vojni minister Združenih Držav Amerike (od 1940 do 1945), je eno samo leto po ustanovitvi Združenih narodov izrekel gornje besede. Se je človeštvo do danes, v skoraj 40 letih, kaj naučilo iz te »lekcije«? So Združeni narodi omogočili, da bi živeli v »trajnem miru«? Premislimo, kako visoko ceno je plačalo človeštvo od druge svetovne vojne sem za vse vojne in priprave na vojno.

CENA V ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJIH: Koliko človeških življenj so zahtevale vojne, ki so bile kljub mirovnim prizadevanjem Združenih narodov od konca druge svetovne vojne? »Od druge svetovne vojne je bilo v 66 državah in področjih 105 večjih vojn ([po ocenah] 1000 mrtvih ali več na leto). ... Vojne, ki so bile od leta 1945, so zahtevale 16 milijonov mrtvih, izgube med civilnim prebivalstvom so bile bistveno višje kot med udeleženimi bojnimi silami. (Izračun je nepopoln, posebno glede civilistov; za večino vojn se ne dobi uradnih številk.)« (Ruth Sivard, World Military and Social Expenditures 1983)

Mir in varnost se trenutno vse bolj oddaljujeta — vse pogosteje se namreč bojujejo. Ruth Sivard piše: »V 50-tih letih je bilo na leto povprečno 9 vojn; v 60-tih letih jih je bilo 11 in v 70-tih ... 14 vojn na leto.«

PSIHOLOŠKA CENA: Od Hirošime je človeštvo strah atomske vojne. Leta 1945 je bilo na razpolago samo nekoliko izdelkov atomskega orožja, 1983 leta pa že 50 000. In vedno več ga proizvajajo! Očitno je, da se s številom atomskega orožja in številom dežel, ki razpolagajo s takšnim orožjem, veča tudi nevarnost atomske vojne. Kako strah pred atomsko vojno učinkuje na človeško psiho?

V knjigi Preparing for Nuclear War — The Psychological Effects (Psihološki učinki priprav atomske vojne) najdemo odgovor: »Kako učinkuje na mišljenje in obnašanje otrok in odraslih življenje v senci atomske bombe, je nujno potrebno raziskati. ... Našo človeško družbo to strašansko veliko stane, prišteti pa je treba še interese generacij, ki odraščajo. Koliko stanejo otroške sanje?«

Mladi so zares še posebej prizadeti zaradi negotove bodočnosti. Pri raziskavi, ki so jo pred kratkim izvedli v Avstraliji med 10- do 12-letnimi učenci, so bile izjave takšnele: »Ko bom odrasel, mislim, da bo vojna in da bodo vsi Avstralci pomrli.« »Svet bo uničen — povsod bodo ležali mrtvi, ZDA bodo izginile z Zemlje.« Več kot 70 odstotkov otrok »ima atomsko vojno za zelo verjetno«. Sociologi se boje, da so izgledi za takšno negotovo bodočnost delno krivi za to, da živi veliko mladih le še za danes in zato hočejo iz življenja potegniti prav vse.«

EKONOMSKA CENA: Do sredine 1930-tih let so izdatki za oborožitev znašali po vsem svetu približno 4,5 milijard ameriških dolarjev na leto. Leta 1982 je to število znašalo že 660 milijard. In kot veste, je medtem to število že višje. Da bi pojasnili te stroške, je pojasnjeno v World Military and Social Expenditures 1983: »Vsako minuto umre 30 otrok, ker primanjkuje hrane in poceni cepiv, in vsako minuto pogoltnejo proračuni za oborožitev po vsem svetu 1,3 milijone dolarjev državnih denarcev.« (kurziv naš.) Lani, dobri dve leti pozneje, se je dvignilo število že na 2 milijona dolarjev na minuto.

Glede na visoko ceno, ki jo plačuje človeštvo za vojne in vojne priprave, je gotovo eno: Samo človeštvo ni našlo »poti do trajnega miru«. Kljub temu se vprašaj: Ali je kakšna možnost, da bi še začasa mojega življenja zavladal mir po vsem svetu? Kdo bi ga lahko ustvaril? Naj bi zaupali Združenim narodom? Če ne, kako tedaj doseči mir in varnost?