Se izteka čas temu svetu?

UGLEDNI ljudje vsega sveta dejansko prihajajo do zaključka, da se čas izteka. Sile, ki stalno potiskajo svet k robu jedrskega spopada so v njihovih mislih registrirane kot prodoren zvok sirene. Nevarnost splošnega gospodarskega zloma in mnoge smrtonosne oblike onesnaževanja okolja jih navdajajo s še večjo nelagodnostjo. Vidijo, da se čas ne izteka samo za nekaterim narodom ampak vsemu svetu. Zakaj? Ker nihče ne more najti uspešne rešitve.

Njihova največja skrb je grožnja jedrske vojne. V začetku prejšnjega leta je, v skladu z nasvetom 47 znanstvenikov skupaj z 18 Nobelovimi nagrajenci, mesečnik Bilten atomskih znanstvenikov, premaknil svojo »uro sodnega dne« naprej za eno minuto — na tri minute pred dvanajst. Ta ura ponazarja, kako blizu jedrske katastrofe se po njihovem prepričanju nahaja svet. »To je izraz preplaha (alarma)« pravijo. Ta ura »sodnega dne« je sedaj najbliže dvanajsti uri v zadnjih tridesetih letih.

Druge nevarnosti, ki povečujejo napetost preplaha:

● »Nuklearni klub za katerega se je nekdaj mislilo, da bo vedno ostal v domeni šestih narodov se lahko poveča na enajst narodov — članic. Prof. Daniel Yergin s harvardske univerze smatra, da bo v letu 1985 kar 40 narodov poskušalo narediti svojo atomsko bombo.

● Možnost, da vesolje postane bodoče bojišče z vesoljskim orožjem, ki bi sevalo laserske žarke na površino zemlje, postaja resničnost.

● Vojaški strategi načrtujejo zastrašujočo zamisel o prvem udarcu z upanjem, da bodo dobili jedrsko vojno.

To navdaja ljudi z jedrskim strahom, saj grozi s pričetkom jedrske vojne in povečuje možnosti jedrske vojne kot posledice naključja.

Se lahko jedrska vojna prične na tak način? Harold Freeman, profesor na Massachusetts Institute of Tehnology je napisal knjigo z naslovom: Na ta način se bo končal svet — vsaj ti boš tako končal. V njej navaja 151 pokazateljev o nenadnih napadih, ki so bili zabeleženi v 18 mesecih do oktobra 1980. »Štiri so imele za posledico stanje pripravljenosti za bombnike B-52 ter interkontinentalne balistične izstrelke, da bi se vrnilo udarec,« je pisalo. »Vse napake so bile popravljene pravočasno, nekatere zadnji hip.« Kako »zadnji hip«? 9. novembra 1979, nadaljuje pisec, so »bombniki vzleteli v šestih minutah, pripravljeni za protinapad.«

Kje se lahko skrijemo? Je kakšen kraj sploh varen? Ne! Jedrska vojna, omejena na severno hemisfero se lahko kot smrtonosni zastor razširi nad južno hemisfero ali pa povzroči splošno »jedrsko zimo«. Resnost situacije je spodbudila voditelje šestih držav — Indije, Mehike, Tanzanije, Švedske, Grčije in Argentine — da objavijo deklaracijo znano pod imenom Mirovna pobuda štirih kontinentov. V njej piše: »Danes je preživetje človeštva v nevarnosti.«

Toda nekateri ljudje želijo odstraniti takšen strah. Vedo, da lahko le malo ali pa sploh nič, naredijo v tej situaciji, zato se trudijo živeti, kot da se ne bo nič zgodilo. No, takšno stališče ne upošteva nekega dejstva, o katerem bomo govorili v eni prihodnjih izdaj tega časopisa.