Krščanska zrelost – izziv
»Govoreč resnico rastimo v ljubezni v vsem k njemu, ki je glava, Kristus.« (EFEŽANOM 4:15, NS)
1., 2. a) Kako je »telesni sad« plačilo? b) Kaj se pričakuje od novorojenčkov?
ZDRAV, krepak otročiček je res v veselje. Redkokdo se lahko upre njegovi razigranosti. Povsod je v središču pozornosti in poskrbi za razvedrilo. Razume se, da so starši ponosni na svojega otroka, čeprav je z njim mnogo dela in skrbi. Da, »plačilo je telesni sad«. (Psalmi 127:3)
2 Čeprav bi bil takšen otrok še kako prikupen, kaj bi se zgodilo, če ne bi rasel? Če bi še po mesecih ali mogoče po nekaj letih ljubeče starševske nege in skrbi ostal na isti stopnji, tedaj je očitno nekaj hudo narobe. Rast je istega pomena kot življenje; pričakujemo, da bodo rasla vsa živa stvarjenja. To je dokaz Jehovine ustvarjalne moči in modrosti. (Luka 2:52)
Duhovna rast — glavna stvar
3. Kakšno rast je napovedal Jezus, in kako se to sedaj spolnjuje?
3 V skladu z Jezusovo prerokbo pa se opaža še drugačna rast. Po vsem svetu napreduje duhovna »žetev«. (Matej 9:37) V službenem letu 1984 je bilo, na primer, v šestih deželah povprečno število oznanjevalcev Kraljestva nad 100 000. Tri leta prej (1981), jih je bilo toliko samo v dveh deželah. V preteklih šestih letih je bilo krščenih 827 144 novih Prič in ustanovljenih kakšnih 5000 novih skupščin. Jehova je svoje delo pospešil. (Izaija 60:22)
4. Kakšen je rezultat svetovne rasti med Jehovinim ljudstvom?
4 Te številke pokažejo, da je bil približno vsak tretji od teh, ki so danes povezani z Jehovinim ljudstvom in sodelujejo v službi oznanjevanja, krščen v zadnjih šestih letih. Si eden izmed njih? Če da, tedaj se tisti, ki so ti pomagali spoznati resnico in vsi tvoji krščanski bratje, kakor tudi tvoj nebeški Oče, Bog Jehova, tega zelo veselijo. (Pregovori 27:11) Tvoj korak predanosti Jehovi je bil enako vznemirljiv dogodek kot prvi korak pri otroku. Pokazal je, da si napredoval. Bil je znamenje rasti.
5. Kaj bi se moral vsakdo vprašati? Kaj nam lahko pomaga odgovoriti na ta vprašanja?
5 Kaj se je zgodilo od takrat? Ali si, zahvaljujoč ljubeči pozornosti tvojih sokristjanov, naglo duhovno napredoval? ‚Kako naj to vem?‘ boš morda vprašal. Spomni se, kaj je rekel apostol Pavel o rasti: »Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, razsojal kakor otrok; odkar sem pa mož, sem opustil, kar je otročjega.« (1. Korinčanom 13:11) Zrel mož ni postal zato, ker je pač preteklo nekaj časa, temveč ker je »opustil, kar je otročjega«. Po čem se spozna otroka?
6., 7. a) Opiši ‚značilnost nedoraslega‘ in nevarnost, povezano s tem. b) Kako se kaže takšen značaj? Kakšne so lahko posledice?
6 Pri otrocih je značilnost, da se ne morejo osredotočiti na neko stvar za dalj časa. Čeprav so radovedni glede vsega, kar je okrog njih, pa so nenapovedljivi, spremenljivi in negotovi. Očitno je, da so osebe, ki so v duhovnem pogledu takšne, v veliki nevarnosti. Takšnega človeka ‚sem ter tja meče in goni vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje‘, kakor je to opisal apostol Pavel v Efežanom 4:14.
7 Veter in valovi se lahko prav tako hitro pomirijo, kot se nenadoma pojavijo. V današnjih dneh, ko je vsaka stvar hitro zastarela, se težnje, modne norosti in navade hitro menjajo. Stvari, ki se jih je še pred kratkim imelo za bistvene, so že povsem zastarele in pozabljene. Kako nespametno — in otročje — je vendar, če želi nekdo imeti vedno vse najnovejše, zabavo, obleke in pričeske, ali kaj drugega, kar pa spet kmalu velja za staromodno in ga razočara. V duhovnih zadevah je lahko takšna nestanovitnost katastrofalna. (Primerjaj Jakob 1:6—8.)
8. Katera je naslednja »značilnost« duhovnih otročičkov? Kakšno nevarnost to predstavlja?
8 Naslednja »značilnost« malih otrok je ta, da ne znajo razsoditi, kaj je dobro ali slabo, kaj prav in kaj napak. Podobno duhovni otroci niso ‚sposobni in vajeni po izkušnjah razločiti dobro od slabega‘, zato je apostol Pavel spodbujal sokristjane, naj se ‚trudijo za zrelost in ne začenjajo znova pri temeljih‘. (Hebrejcem 5:14; 6:1) Takšnim duhovnim otročičkom je treba stalno zagotavljati, da je to, kar so sprejeli kot resnico, zares resnica in da bi to, kar so se naučili delati, morali zares delati. Celo v osnovnih stvareh potrebujejo pomoč, drugače se zlahka zmedejo in so potrti ali pa jih mučijo dvomi, ki lahko poškodujejo njihovo vero.
9. Zakaj moramo sprejeti izziv, ki spremlja napredovanje h krščanski zrelosti?
9 Si kdaj opazil, kako zelo otroci želijo delati, kar vidijo delati odrasle? Zanje je to seveda le igra. Del te njihove radosti je nedvomno v tem, da so zmožni delati tisto, kar žele delati, ne da bi sprejeli s tem povezane odgovornosti. Takšno pa je končno otroško življenje. (Glej Matej 11:16, 17.) Toda z odraščanjem in razvojem prihajajo dolžnosti in odgovornosti. Otroku je treba pomagati, da jih sprejme, ker so le-te zanj izziv. Kako bo na njih reagiral, bo v veliki meri odločalo o tem, ali bo pozneje v življenju uspešen ali pa bo odpovedal. Še pomembnejše pa je v duhovnem pogledu, da vsakdo med nami resno sprejme izziv — napredovanja h krščanski zrelosti. Ali si pripravljen in želiš prevzeti odgovornosti, ki jih prinaša s seboj razvoj v odraslo, zrelo duhovno osebo? Ali pa se enostavno prepustiš toku, drugi pa naj bi nosili odgovornosti zate? (Galačanom 6:4, 5)
Krščanska zrelost — kaj je to?
10. Zakaj je Pavel opomnil hebrejske kristjane, naj ‚napredujejo k zrelosti‘?
10 Kaj je mislil apostol Pavel, ko je opomnil kristjane, da naj ‚napredujejo k zrelosti‘? (Hebrejcem 6:1) Sovisnost stavkov pokaže, da je Pavel židovskim kristjanom najprej želel govoriti o »velikem duhovniku po redu Melhizedeka«, o Jezusu Kristusu, toda vedel je, da še niso bili zreli za to, ker je bilo tisto, kar jim je nameraval povedati »težko pojasniti«. (Hebrejcem 5:10, 11) Namesto tega jih je spomnil: »Postali (ste) mleka potrebni in ne močne hrane. Vsakdo namreč, ki dobiva mleko, je neskušen v besedi pravičnosti, ker je otrok. Za popolne (zrele, NS), ki imajo zaradi izkušnje vajene čute, da razločujejo dobro in hudo, pa je močna hrana.« (Hebrejcem 5:12—14; primerjaj Juda 3.)
11. Kaj pomeni biti zrel?
11 Mar to pomeni, da je zrelost samo v tem, da imamo spoznanje o globljih biblijskih stvareh? Čeprav krščanska zrelost vključuje spoznanje in razumevanje Biblije, pa to še ni vse. Če bomo razumeli besede, ki jih je apostol Pavel uporabil, nam bo stvar bolj jasna. Grška beseda prevedena z »zrelost« je te.lei.o’tes, pridevnik »zrel« pa je preveden iz te’lei.os. Te besede so sorodne s te’los, kar pomeni »konec«, ali v našem primeru, cilj. Biti zrel (te’lei.os) pomeni torej, kot pojasnjuje W. E. Vine v svojem Expository of New Testament Words, »doseči cilj (te’los), biti zgrajen, popoln«. Zrel kristjan je torej nekdo, ki je dosegel določeni konec ali cilj. V čem je cilj?
12. Kaj vključuje zrelost po pismu Efežanom 4:11—13?
12 Apostol Pavel je pojasnil v Efežanom 4:11—13, da je Kristus Jezus kot poglavar krščanske skupščine poskrbel za veliko priprav, da bi pomagal »svetim«, doseči ta cilj, namreč, »vse dotlej, dokler vsi skupaj ne pridemo do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sinu, do popolnega človeka, do svoje polne doraslosti v Kristusu«. (JP) Biti zrel ali povsem dorasel (grško te’lei.os) ni tukaj povezano samo s »točnim spoznanjem«, temveč tudi z »edinostjo vere« in s tem, da naj se merimo z mero rasti, ki jo je dosegel Kristus.
13. Zakaj brez »enotnosti v veri« ne more biti krščanske zrelosti?
13 »Edinost vere« pomeni enotnost. Preden je nekdo spoznal ‚eno vero‘, je imel verjetno svoje mnenje in poglede o načinu življenja, kakor tudi o tem, kaj je prav in kaj napak. (Efežanom 4:4, 5) Če še vedno tako misli, bo zelo težko duhovno rasel. Pavel je nekoč kristjanom v Korintu rekel, da so ‚nedorasli v Kristusu‘ in »meseni«, ker so bili razdvojeni zaradi »zavisti in prepirov«, eni so trdili, da so Pavlovi, drugi pa da so Apolovi učenci. (1. Korinčanom 3:1—4) Lahko je spoznati, da gre »edinost vere« s krščansko zrelostjo z roko v roki. Enega se brez drugega ne da zamisliti. Zato se moramo vprašati: Smo prenehali razmišljati po prejšnjih, posvetnih pogledih? Ali se zavedamo, kako pomembna je enotnost v mišljenju in ravnanju z Jehovinim ljudstvom? »Edinost vere« je neobhoden sestavni del krščanske zrelosti. (Efežanom 4:2, 3)
14. S čim je zrelost še povezana?
14 Krščanska zrelost je pravtako povezana s »polno doraslostjo v Kristusu«. Kaj to pomeni? Pavel je nadalje rekel, da tisti, ki dosežejo to mero rasti, niso več otročički, ki jih »sem ter tja meče in goni vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi«, ki si zvijačno izmišljajo zmote. Namesto tega točno poznajo resnico. Zrasli so v ljubezni Kristusa in pokazujejo še druge božanske lastnosti kot je modrost, pravičnost in moč. (Efežanom 4:13, 14; Janez 15:12, 13; 1. Korinčanom 1:24, 30; 2:7, 8; Pregovori 8:1, 22—31) Čeprav kot nepopolni ljudje morda ne bomo mogli povsem doseči »doraslost Kristusovo«, pa si ga gotovo lahko postavimo za zgled, to je, da bi razvili enako božansko osebnost. To, koliko zrelosti bomo imeli, je odvisno od tega, koliko si prizadevamo za ta cilj.
Rasti v ljubezni
15. Kaj je prvi korak v težnji za zrelostjo?
15 Zatem, ko smo pojasnili pomen pojma »krščanske zrelosti«, moramo še izvedeti, kako lahko to dosežemo. Kot smo že videli, izhaja iz pisma Hebrejcem 6:1, da ima prizadevanje za krščansko zrelostjo določeno osnovo na kateri moramo graditi. Ko to osnovo imamo, se lahko nadalje trudimo, da napredujemo do zrelosti. Prvi element izmed raznih delov, ki sestavljajo osnovo je »spreobračanje od mrtvih del«. (EI)
16. Katerih »mrtvih del« se moramo odreči?
16 »Mrtva dela« vključujejo očitno dela padlega mesa, ki vodijo v smrt, če jih ne ukrotimo. Povsem jasno nam je, da so neposredni prekrški kot nečistovanje, nečistost (grdo obnašanje), malikovanje in spiritizem, greh, in se jih ogibamo. Toda dela mesa, »mrtva dela«, vključujejo tudi nekaj, kar mnogi imenujejo slabe lastnosti; sem spadajo mržnja, prepir, ljubosumnost, izbruhi jeze, prerekanja, razcepi, sekte in zavist. (Galačanom 5:19—21) Če nekdo takih slabih lastnosti ne odloži in jih ne nadomesti z »novo osebnostjo«, ki jo je »Bog ustvaril v resnici, pravičnosti in svetosti«, (JP) tedaj je malo verjetno, da bo napredoval na poti do krščanske zrelosti. (Efežanom 4:22—24)
17. Katera dela so še »mrtva dela«? Zakaj?
17 Razen del mesa, vključujejo »mrtva dela«, ki jih moramo odložiti, tudi dela in težnje, ki so v duhovnem pogledu mrtva, ničeva in brezplodna. To so morda metode, ki se jih uporablja za naglo pridobivanje denarja in bogastva. Ali pa so to častihlepni načrti za višjo izobrazbo ali posvetne socialne reforme ali mirovno gibanje ali podobno, kar jemlje veliko časa. Vse te stvari morda niso čisto brez vrednosti, toda to so »mrtva dela«, ker lahko duhovno usmrtijo osebe, ki se v nje vpletejo. Vsakdo, ki bi rad dosegel krščansko zrelost, se mora ‚spreobrniti‘ od takšnih »mrtvih del«, oziroma ne sme več tako delati. Pri tem se seveda mora poslušati Jezusov opomin, da je treba ‚najprej iskati Božje Kraljestvo in njegove pravičnosti‘. (Matej 6:33)
18., 19. a) Kaj pomeni po pismu Efežanom 4:15 ‚govoriti resnico‘? b) Kako je to povezano s krščansko zrelostjo?
18 Kaj delati potem, ko je dosežena osnova? Pavel svetuje: »Govoreč resnico, rastimo v vsem k njemu, ki je glava, Kristus«. (Efežanom 4:15, NS) Predvsem si moramo zapomniti, da je govoril o nujnosti ‚govorjenja resnice‘. To pa pomeni očitno veliko več kot samo govor; dejansko pomeni »resnico obdržati (opravičevati).« (Kingdom Interlinear) V treh drugih prevodih je prevedeno z »živeti po resnici«, »ljubeče slediti resnici ob vsakem času — govoriti resnico, ravnati po resnici, živeti po resnici«. (Efežanom 4:15; The Jerusalem Bible; The Living Bible)
19 Zato prizadevanje za krščansko resnico zahteva, da jo ohranimo, oziroma jo podpiramo z načinom našega življenja, govorjenja, ravnanja in obnašanja do drugih. To pomeni, da v življenju vsak dan oziroma vedno, delamo vse po biblijskem spoznanju, ki smo si ga pridobili in tako prišli med tiste, ‚ki svojo sposobnost razločevanja vadijo, da bi znali razločevati med tem, kaj je prav in kaj ne‘. (Hebrejcem 5:14) Delaš tako? Ali vsakokrat, ko se moraš za kaj odločiti, upoštevaš biblijska načela? Ali želiš postati zrel kristjan, ki z besedo in dejanji podpira resnico, ali pa bi raje ostal duhovni otročiček, brez odgovornosti, ki bi skrbel le za svoje želje in hotenja?
20., 21. a) Kako je ljubezen vključena v rast k zrelosti? b) Katera vprašanja je treba še pojasniti?
20 Pavel je dejal: »Rastimo v ljubezni v vsem k njemu, ki je glava, Kristus.« (Efežanom 4:15) Tukaj je Pavel poudaril jedro stvari — nagib. V 1. pismu Korinčanom 13:1—3 je pokazal, da postanejo dela, ki bi sicer bila nekaj vredna, povsem nekoristna, če niso narejena iz pravega nagiba. Zato moramo za vsako stvar, ki jo naredimo, preiskati naše nagibe. Delamo nekaj zato, da bi nas drugi videli, da nanje naredimo vtis? Da bi drugi mislili, da smo zreli? Ali pa delamo vse to, ker ljubimo Boga in naše bližnje? Če je naš motiv ljubezen, bomo ‚rasli v vseh stvareh‘, ker bomo postajali uravnoteženi, zanesljivi in zreli kristjani, predvsem pa bomo priznavali njega, ‚ki je glava, Kristusa‘.
21 Čeprav je krščanska zrelost vreden cilj, pa to še ni končni rezultat. Ali se lahko doseže še kaj večjega kot to? Kako je s tistimi, ki so že precej let v resnici in so dosegli cilj krščanske zrelosti? To bomo pregledali v naslednjem članku.
Lahko pojasniš?
◻ Kakšne lastnosti ima otročiček, in kakšne nevarnosti nastajajo s tem?
◻ Kaj imata skupnega »enotnost v veri« in »doraslost v Kristusu«?
◻ Katera »mrtva dela« moramo opustiti, da bi dosegli krščansko zrelost?
◻ Kako nekdo »raste v ljubezni«?
[Poudarjeno besedilo na strani 8]
V ZADNJIH ŠESTIH LETIH
— 827 144 novih Prič krščenih
— več kot 5000 novoosnovanih skupščin
— vsak tretji, ki sedaj deluje v službi oznanjevanja, je bil krščen v tem razdobju
[Poudarjeno besedilo na strani 8]
V službenem letu 1984 je bilo v šestih deželah povprečno število oznanjevalcev večje od 100 000
[Slika na strani 9]
Mnogi so si izbrali služenje Bogu namesto materialističnih ciljev