Starši, ščitite svoje otroke!

KAJ bi storil, če bi ti sin povedal, da so ga sošolci silili naj poskusi mamila? In kaj bi ukrenil, če bi ti hči povedala, da jo v šoli nadlegujejo fantje?

Gotovo ne bi izgubljal časa, kaj ne? Poskušal bi se o vsem prepričati in razmislil bi, kako bi svojega otroka zaščitil. Ali misliš, da je tvoja dolžnost, da ščitiš svojega otroka? Toda, ni vedno tako. Običajno je že prepozno, ko starši izvedo take stvari. Vse prepogosto se potem starši sprašujejo: »Kako se je to moglo zgoditi mojemu otroku?«

Mladi pod pritiskom

Ali kot roditelj veš, kakšnemu pritisku se mora upirati tvoj otrok? Se zavedaš, s čim se vsak dan srečuje? Apostol Peter je svaril: »Bodite trezni, bedite: nasprotnik vaš, hudič, hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil.« (1. Petrovo pismo 5:8) Čeprav satan želi premagati in zasužnjiti celotno človeštvo, torej mlade in starejše, pa nedvomno predstavlja večjo grožnjo za neizkušene mlade ljudi, zato nanje še posebej pritiska.

Oglejmo si nekaj primerov. Pod naslovom »52% vseh zločinov zagrešijo mladoletniki« je poročal japonski Mainichi Daily News, da so »zločini, ki jih zagreše 14-letniki na vrhu seznama kaznivih dejanj mladoletnikov.« V Združenih Državah Amerike je 3,3 milijonov tistih med 14 in 17 letom problematičnih pijancev, vsak šesti mladoletnik redno jemlje mamila in mladoletne, samske matere rodijo letno skoraj pol milijona otrok. Dejstvo je, da tvoji otroci, vseeno kje živiš, niso neobčutljivi do poplave mladoletnega prestopništva, nasilja in nemorale, ki je zajela zemljo.

Ti jim lahko pomagaš

Vse to nam pove, da so mladoletniki danes v težki bitki. Če hočejo priznati ali ne, potrebujejo pomoč izkušenih odraslih ljudi, da bi lahko izšli zmagovalci. Ali lahko ti kot roditelj nudiš svojim otrokom takšno pomoč? Ali si se pripravljen potruditi in jim pomagati?

Veliko je že bilo izgovorjenega in napisanega o pomoči otrokom: nasvetov o tej temi ne manjka. Problem je pravzaprav le v odločitvi, katero od teh mnogih nasprotujočih si mnenj bi poslušali. Tako izvedenci trdijo — eni, da je treba otroka kaznovati — drugi, da se ga ne sme kaznovati. Zopet nekateri pojasnjujejo, da otroka za njegov trud ne smeš nagraditi, če ga nočeš pokvariti. Nasprotno pa drugi trdijo, da sta nagrada in pohvala potrebni, če ne želiš imeti negotovega otroka. Ni čudno, da imamo, po besedah nekega delavca v otroški bolnišnici v Torontu (Kanada) »družbo staršev, ki se skoraj boji biti to kar so — starši.«

Če opazuješ težavno situacijo in mnoge napake, se morda vprašuješ, če je sploh mogoče v današnjem času vzgojiti otroke v zrele, uravnovešene in predvsem bogaboječe ljudi. Preden se vdaš takemu stanju, se spomni besed, ki jih je zapisal apostol Pavel: »Očetje, ne dražite svojih otrok, temveč vzrejajte jih v strahu in svarjenju Jehovinem.« (Pismo Efežanom 6:4) Bog gotovo ne bi bil naložil staršem tolikšne odgovornosti, če ji oni ne bi mogli biti kos.

Zgledna družina

Noe in njegova družina so živeli v podobnem času, oziroma v podobnem okolju, kot živimo mi danes. Po biblijskem poročilu tistih dni, je »Jehova (videl), da je hudobija (pokvarjenost, NS) ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje (nagnjenost njihovih src, NS) ves čas hudobno. In Bog je pogledal zemljo in glej, bila je popačena; kajti vse meso je popačilo svojo pot na zemlji.« (1. Mojzesova knjiga 6:5, 12, EI)

Kako bi se počutil, če bi moral svoje otroke vzgajati v takšnih okoliščinah? S primerjanjem 1. Mojzesove knjige 5:32 in 7:6 lahko ugotovimo, da so bili Noetovi sinovi rojeni v razdobju stotih let pred potopom. 120 let pred potopom so bile razmere že tako slabe, da je Bog Jehova rekel: »Duh moj se ne bo prepiral s človekom vekomaj, ker on je tudi le meso; zato bodi dni njegovih sto in dvajset let.« (1. Mojzesova 6:3)

Kljub takim neprijetnim okoliščinam sta Noe in njegova žena uspešno vzgojila svoje tri sinove v bogaboječe mlade moške. Zaradi njihovega poslušnega sodelovanja s svojimi starši so preživeli vesoljni potop, ki je uničil takratno brezbožno generacijo.

Kaj je bil ključ Noetovega uspeha? Apostol Pavel je pod navdihnjenjem zapisal v pismu Hebrejcem 11:7 tole: »Po veri je prejel Noe vest o tem, kar se še ni videlo, in boječ se, je napravil barko v rešitev hiše svoje.« Iz Prve Mojzesove knjige 6:22 izvemo: »Noe je to izvršil, kakor mu je Bog zapovedal, povsem tako je storil.« (EI)

Nedvomno se je Noetova zvestoba Jehovi in marljivost njegovim sinovom močno vtisnila v spomin, tako močno, da so v svojem življenju pokazovali enake lastnosti. Med gradnjo barke je Noe z njimi preživel veliko časa, se z njimi pogovarjal in delal skupaj z njimi. Ker je bil »glasnik pravičnosti«, je gotovo tudi svojo družino poučeval o Jehovinih zakonih in zahtevah. Vse to je pomagalo, da je Noetova družina preživela konec takratnega »brezbožnega sveta«. (2. Petrovo pismo 2:5)

Kaj lahko ti narediš?

Povsem jasno mora biti, da ima zgled staršev pri uspešnem poučevanju in šolanju otrok pomembno vlogo. Ko so nekega časnikarja vprašali, kaj je največja ovira s katero se starši srečujejo pri vzgoji, je preprosto odgovoril: »Oni sami.« Starši, ki sami ne delajo tistega, kar govorijo, delajo proti interesom svojih otrok. (Primerjaj Pismo Rimljanom 2:21—23.) V tem pogledu je doslednost neizogibno potrebna. Zato se morajo starši vprašati: Katere stvari so mi najvažnejše v življenju? Kakšni so moji osebni cilji?

V Peti Mojzesovi knjigi 6:7 se starše spodbuja: »Marljivo jih (Jehovine besede) uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.« Zato je potrebna izmenjava misli. Neki sedemnajstletnik je dejal, da se je poskušal dvakrat s svojo materjo pogovoriti o svojih problemih glede uporabe mamil v šoli. »Mati mi je rekla, naj se ne družim z zasvojenimi«, je pojasnil. Pa mu je to pomagalo? Očitno ne, kajti mladenič je še naprej bil pod pritiskom in ni vedel, kako naj se tega reši.

Kadar imajo mladi probleme, ki jih ne morejo sami rešiti, se običajno najprej obrnejo k svojim staršem in to je dobro. Toda takšno zaupanje je lahko kaj kmalu izgubljeno, če starši ne razumejo v kakšni situaciji je njihov otrok. Četudi ni na voljo takojšnje rešitve, bodo otroci še naprej zaupali svojim staršem, če so ti pokazali razumevanje.

Nadaljnji važen vidik pri vzgoji otrok je karanje, ali popravljanje. Biblijski rek se glasi: »Šiba in strah (karanje) dajeta modrost, deček pa ,sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.« (Pregovori 29:15)

Pred nedavnim je policija v Houstonu (Texas, ZDA) delila traktat z naslovom »Dvanajst pravil za vzgojo otrok — kriminalcev«. Podsmehovalni način pisanja sicer izzove nasmešek, toda skoraj vsako razumno »pravilo« ima opravka s karanjem ali nekaranjem. Nekaj primerov:

◻ »Od ranega dajajte otroku vse, karkoli poželi. Tako bo rastel s prepričanjem, da ga je svet dolžan vzdrževati.«

◻ »Smejte se, ko izgovarja grde besede. S tem bo dobil vtis, da je to sijajno.«

◻ »Nikoli ga ne učite česa z duhovnega področja. Počakajte, da bo imel 21 let in ga nato pustite, naj ‚se sam odloči‘.«

◻ »Ogibajte se uporabe besede ‚napačno‘. Pri otroku bi lahko izzvala občutek krivde.«

Krščanski starši seveda skrbijo za vzgajanje svojih otrok ‚v svarjenju in resnem Jehovinem opominu‘. (Pismo Efežanom 6:4) Pri tem je vsekakor potreben napor, celo zelo velik napor. Toda nobena investicija časa in truda ni prevelika, ko gre za vaše življenje in življenje vaših otrok. (5. Mojzesova knjiga 6:2)

Naloga, ki se izplača

»Glej, posest Jehovina so otroci, plačilo njegovo sad telesni.« (Psalm 127:3) Čeprav je ta izrek že precej star in so se družbeni običaji spremenili, je ta ugotovitev še vedno resnična. Dokaz za to so mnogi mladoletniki v krščanski organizaciji Jehovinih prič, ki so zrasli v odgovorne, poštene in spretne mlade ljudi. To je v njihovo dobro in v čast njihovim staršem ter predvsem Stvarniku, Bogu Jehovi.

Tudi ti si lahko pri vzgoji svojih otrok tako uspešen in tvoj bo trud poplačan, če jih pravilno vzgajaš in ščitiš.