Sodelovati z organizatorjem vsega vesolja
»Kajti Božji sodelavci smo, vi pa ste Božja njiva, Božja zgradba.« (1. KORINČANOM 3:9, EI)
1. Kateri izraz, izrečen pred več kot 60 leti je navdušil poslušalce in kako je vplival na resne Raziskovalce Biblije v tistem času?
»BOŽJA ORGANIZACIJA.« Ta izraz je pred več kot 60 leti uporabil neki član redakcije Skupnosti Stražnega stolpa med vsakodnevnim jutranjim pregledovanjem Biblije v jedilnici Betela. Kako navdušena je bila betelska družina v Brooklynu (New York)! Ta izreden izraz — »Božja organizacija« — je od tedaj služil kot vodilo v mišljenju in pisanju Raziskovalcev Biblije. Razširil je njihov duhovni pogled glede celotnega stvarstva in je v veliki meri vplival na njihovo stališče do čudovitega Organizatorja vesolja, Boga Jehove.
2. Kako se lahko definira beseda »organizacija« glede na njen grški izvor?
2 Danes lahko to izgleda čudno, ker se beseda »organizacija« med Jehovinimi pričami, ki cenijo prednost sodelovanja z Organizatorjem vesolja, pogosto uporablja. (1. pismo Korinčanom 3:5—9) Beseda »organizacija« je izpeljana iz grškega izraza órganon. Med drugim označuje orodje ali pomožno sredstvo, s katerim se neko delo opravlja. V Septuaginti se mnogokrat pojavlja in se nanaša na glasbilo, kot na primer Davidova harfa. Koren te besede je érgon, samostalnik, ki pomeni »delo«. Organizacija je torej ureditev, ki služi za to, da se opravi neko delo ali doseže postavljen cilj — na najboljši možni način ter z najmanjšo porabo časa in energije.
Prvotni pogledi na organizacijo
3. Kaj je bilo v marčni številki tega časopisa leta 1883 rečeno o »naši organizaciji«?
3 Pred leti so imeli Raziskovalci Biblije težave z uporabo besede »organizacija«. V Stražnem stolpu od marca 1883 (angl.), je na primer bilo napisano:
»Čeprav naravnemu človeku ni možno videti našo organizacijo, ker ne more razumeti stvari Božjega Duha, zaupamo v to, da lahko vidite, da je prava cerkev najučinkoviteje organizirana in ima najboljšo možno razporeditev dela. ... Neomajno zaupamo našemu Poveljniku; in ta popolna, za svet nevidna organizacija, koraka gotovi in slavni zmagi naproti.«
4. Kakšen pogled na organizacijo je bil predstavljen v izdaji tega časopisa od 1. decembra 1894 leta?
4 Toda v Stražnem stolpu je 1. decembra 1894 pisalo:
»Enako, kot organiziranje cerkve nove evangelijske dobe ni bilo del žetve starega židovskega razdobja, tako je tudi sedanje delo žetve evangelizacijske dobe ločeno in drugačno od dela novega milenijskega razdobja, ki se sedaj približuje ... Jasno je, da bi bilo oblikovanje vidne organizacije takšnih zbranih v nasprotju z duhom Božjega načrtovanja; če bi to storili, bi bil to s strani cerkve znak želje po prilagajanju, ker je danes priljubljena zamisel o organiziranju ali konfederaciji. (Glej Izaija 8:12) Sedanje delo ni organizirano, temveč razdeljeno, enako kot je bilo pri židovski žetvi. (Matejev evangelij 10:34—36) ...
Iz tega razloga tudi ne mislimo, da smo vidna organizacija zbranih po Božjem načrtu za delo žetve, kakor da bi pričakovali, da kot organizacija še neko razdobje živimo tukaj; menimo pa, da je po njegovi volji, če tisti, ki ljubijo Gospoda pogosto govorijo med seboj o svojem skupnem upanju in radostih ali o preizkušnjah in težavah ter se pogovarjajo o dragocenih stvareh iz njegove Besede.«
5. Kaj je bilo glede organizacije rečeno v knjigi Novo stvarjenje?
5 Tako na krščansko skupščino v tistem času niso gledali kot na organizacijo. Toda vseeno so menili, da je dobro, vpeljati red v skupščino ali ecclesio (nlat.). Studija v knjigi Novo stvarjenje, je imela naslov »Organizacija novega stvarjenja« in se je pričela takole: »Kot novo stvarjenje ne bo doseglo svoje popolnosti ali dopolnitve pred vstajenjem, tako je tudi organizacija lahko šele takrat popolna. To je ponazorjeno s templjem: Kot živi kamni smo poklicani ali povabljeni v prostore slavnega templja.«
6. Kdo je bil v knjigi Pridi Tvoje Kraljestvo označen kot »mati« članov novega stvarjenja?
6 Zanimivo je, da je bilo v knjigi Pridi Tvoje Kraljestvo, izdani 1891. v angleščini, rečeno glede teh maziljencev »novega stvarjenja«: »Besede iz Izaije 54:1—8 je apostol osvetlil z nadčloveško modrostjo in jih uporabil na duhovni Sion, ki je naša mati ali zaveza, ponazorjena po Sari. Meseno Abrahamovo seme je bilo odstranjeno, da ne bi postalo dedič obljube — resnično Seme, Kristus (ponazorjen z Izakom in Rebeko), je bilo sprejeto kot edino Seme obljube. (Pismo Galačanom 4:22, 24, 26—31)«
7., 8. Kdo je soprog »matere« krščanske skupščine; in kaj izvemo v tem pogledu iz Izaije 54:1—8?
7 Ta izjava ni imela nič skupnega s Sionistično svetovno organizacijo, ki jo je leta 1897 osnoval Theodor Herzl. Ta organizacija ima opraviti z Jeruzalemom spodaj na zemlji, ne z »gornjim Jeruzalemom«, materjo krščanske skupščine. (Pismo Galačanom 4:26) V knjigi Pridi Tvoje Kraljestvo vsekakor ni omenjeno, da je zakonski posestnik »matere« krščanske skupščine Bog, ki ga je ponazarjal Abraham. Jehova ni poročen z Abrahamovo zavezo ali z novo zavezo, temveč z »gornjim Jeruzalemom«, ki ga je ponazarjala Izakova mati, Sara. Kot Sara, ki je bila mati, mora biti tudi »gornji Jeruzalem« kot »mati« nekaj živega in imeti osebnostne značilnosti.
8 Kdo torej sestavlja »gornji Jeruzalem«? Da bi to ugotovili, se obrnimo najprej k Izaiji 54:1—8, kjer bomo prebrali:
»‚Prepevaj nerodovitna, ki nisi rodila; vdaj se radosti in glasno vpij, ki nisi trpela porodnih bolečin; zakaj več sinov bo imela zapuščena nego omožena‘, pravi Jehova. ... ‚Kajti soprog tvoj je on, ki te je ustvaril, Jehova nad vojskami je ime njegovo; in odrešenik (Odkupitelj, NS) tvoj je Svetnik Izraelov; Bog vse zemlje se bo imenoval. Zakaj kakor ženo zapuščeno, žalostno v srcu te pokliče Jehova, kakor ženo mladosti, ko je zavržena‘, pravi Bog tvoj. ‚Za trenutek sem te bil zapustil, ali zberem te z usmiljenjem velikim; v nekolikem srdu sem bil za trenutek skril obličje svoje pred teboj, ali v večni milosti se te usmilim‘, govori Jehova, odrešenik (Odkupitelj, NS) tvoj.«
9. a) Komu ali čemu je Jehova tolažilno govoril po Izaiji 54:1—8? b) Kdo je po Pismu Galačanom 4:25, 26 v prispodobi ogovorjena »žena«?
9 Jehova to nikakor ni govoril kakšni zavezi. Te besede so bile namenjene narodu, njegovemu izvoljenemu ljudstvu, ki je bilo z njim v Mojzesovem zaveznem odnosu. Z Božjega stališča je bil ta narod ‚sestavljena‘ žena, takorekoč njegova zakonska žena. Po pismu apostola Pavla Galačanom je ta simbolična »žena« nekaj ponazarjala, toda on ni rekel, da bi bila to zaveza ali pogodba. Zaveze se ne more tolažiti, tešiti. Kot pokaže Pavel, je »žena« predstavljala predvsem nekaj živega, enako kot »mati«, podobno kot je »soprog«, Jehova, živa oseba z razumom in s sposobnostjo tolaženja. Apostol je govoril o ženah starega časa, ko je pisal: »Hagara (ali Agara, dekla, ki je namesto svoje gospodarice Sare rodila Abrahamu Izmaela), je prispodoba gore Sinaj v Arabiji: ta (Agara) se sklada s sedanjim Jeruzalemom (ko je Pavel živel na zemlji), ki je suženj s svojimi otroki vred (Mojzesovi zavezi postave). Oni Jeruzalem, ki je zgoraj pa je svoboden in ta je naša mati.« (Pismo Galačanom 4:25, 26, JP)
Jeruzalem v suženjstvu
10., 11. a) Kakšno pomembno dogajanje, ki je vključevalo Izraelce, se je odigralo pri gori Sinaj? b) Kaj se je z zakonom zaveze zgodilo leta 33 n. št.?
10 Agara ne ponazarja ali predstavlja Zakona zaveze. Pravtako ta zaveza z njenimi Desetimi zapovedmi ne ponazarja gore Sinaj, ki jo predstavlja Agara. Seveda Bog s Sinajem ni sklenil nobene zaveze. To je bil le kraj, kjer je Bog z Izraelci, ki jih je osvobodil iz egiptovskega suženjstva, sklenil zavezni odnos in z njimi je ravnal kot s svobodnim narodom. To se je zgodilo stoletja zatem, ko je Bog sklenil enostransko zavezo, ko mu je obljubil moškega potomca.
11 Ko je Mojzes, posrednik Zakona zaveze prišel z gore Sinaj, se je njegov obraz nadnaravno svetil tako, da si ga je moral zastreti s tenčico, da so ga Izraelci lahko gledali. (2. pismo Korinčanom 3:12—16) Na Sinajski gori Mojzes ni bil v neposrednem stiku z Jehovo, ker je Bog sklenil zavezo z Izraelci po posredovanju angela. (Apostolska dela 7:37, 38; Pismo Hebrejcem 2:2) Na ta način je postal izraelski narod podložen zakonu zaveze. Stoletja pozneje pa je bila ta zaveza odstranjena, ko je leta 33 n. št. z Jezusom ‚pribita‘ na mučilni kol. (Pismo Kološanom 2:13, 14)
12. a) Čigava »mati« je bil zemeljski Jeruzalem? b) V kakšnem suženjstvu je bil Jeruzalem pred 1900 leti; in zakaj ni bil nikoli osvobojen?
12 Kakor je pisal Pavel, je gora Sinaj odgovarjala zemeljskemu Jeruzalemu njegovih dni. Jeruzalem seveda ni bil zaveza; to je bilo ugledno mesto z židovskimi prebivalci. Služilo je narodu kot glavno mesto in je kot simbolična »mati otrok«, to je vseh pripadnikov židovskega ali izraelskega naroda. (Matejev evangelij 23:37) V Jeruzalemu je bil Jehovin tempelj, tempelj Boga, s katerim so bili Izraelci v zaveznem odnosu. Toda židovsko ljudstvo tedaj ni imelo svojega, neodvisnega kraljestva, ki bi mu vladal potomec kralja Davida. Zato ni bilo svobodno, bilo je v suženjstvu poganske politične oblasti. Bolj pomembno pa je to, da so bili v religioznem suženjstvu. Samo obljubljeni Mesija, Jezus Kristus jih je lahko osvobodil tega, kakor tudi sužnjevanja grehu. Toda takratni Jeruzalem Jezusa ni sprejel kot Mesijo in kralja in ni za to bil nikoli osvobojen. Namesto tega so mesto leta 70 n. št. uničili Rimljani, kar je za njegove »otroke« pomenilo katastrofo.
Svobodni Jeruzalem
13. Kaj je rekel Pavel o svobodnem Jeruzalemu, in česa naj bi bili ostali njegovi »otroci« prosti?
13 Pavel je postavil zasužnjeni zemeljski Jeruzalem v nasprotje z »gornjim Jeruzalemom«, ki je »svoboden«. Citiral je iz Izaije 54:1—8:
»A gornji Jeruzalem je svobodnica, in ta je naša mati. Kajti pisano je: ‚Razveseli se nerodovitna, ki ne porajaš; zaukaj in kliči, ki nisi v porodnih bolečinah; zakaj mnogo več je otrok te, ki je osamljena, nego one, ki ima moža‘. Mi pa smo, bratje, kakor Izak, otroci obljube. Ali kakor je takrat tisti, ki se je po mesu narodil, preganjal tega, ki je bil po duhu rojen, tako tudi sedaj. Toda kaj pravi pismo? ‚Spodi deklo in nje sina; zakaj ne bo dedoval sin sužnje s sinom svobodnice‘. Zato, bratje, nismo otroci sužnje, ampak svobodne. Za svobodo nas je Kristus osvobodil; stojte torej trdno in ne vprezite se zopet v jarem sužnosti.« (Pismo Galačanom 4:26 do 5:1)
14. Zakaj se je Izak rodil »po duhu«?
14 Kristjani v Galaciji so bili torej »otroci Božji po njegovi obljubi«. (Pismo Galačanom 4:28, Today English Version — TEV) To je bilo ponazorjeno s tem, da se je rodil Izak stoletnemu Abrahamu in njegovi devetdesetletni ženi Sari — v spolnitev Jehovine obljube temu zvestemu patriarhu. Da, Izakovo rojstvo se je zgodilo po čudežu, ne pa po »mesu«. (1. Mojzesova knjiga 18:11—15) Zgodilo se je torej »po, duhu«. Da, potreben je bil duh večjega Abrahama, Jehove, da je znova oživil sposobnost rojevanja svobodne žene Sare kakor tudi Abrahamovo. (Pismo Rimljanom 4:19) Značilno je, da v času Izakovega rojstva v letu 1918 pr. n. št. ta obljuba kot taka še ni bila stara, saj je od Abrahamovega prihoda v obljubljeno deželo Kanaan v letu 1943 pr. n. št., ko je pričela obljuba delovati, preteklo šele 25 let.
15. Kako dolgo je bil »gornji Jeruzalem« brez otrok; in kdaj je začelo njegovo potomstvo postajati številčnejše?
15 »Gornji Jeruzalem« je bil ‚osamljen‘, se pravi brez otrok mnogo dlje kot Sara. V takem stanju je »gornji Jeruzalem« bil od leta 1943 pr. n. št., ko je Abrahamova obljuba pričela učinkovati do Jezusovega krsta leta 29 n. št. Takrat je bil Jezus po duhu večjega Abrahama, Jehove, maziljen z njegovim duhom, postal je Kristus ali Maziljenec, Mesija. Toda »gornji Jeruzalem« naj bi imel več kot samo enega duhovnega otroka. Zato je bilo ob binkoštih v letu 33 n. št., torej po Jezusovem vstajenju in vnebohodu, z duhom večjega Abrahama rojenih kakšnih 120 njegovih zvestih učencev. Nato so bili maziljeni s tem duhom, tako da so postali duhovni bratje večjega Izaka, Jezusa Kristusa. Nekaj pozneje istega dne se je krstilo približno 3 000 Židov, postali so Jezusovi učenci in bili maziljeni s svetim duhom. (Apostolska dela 2:1—42) Tako je tisti dan »gornji Jeruzalem« postal »mati« mnogih otrok.
16. Kdo ali kaj je »gornji Jeruzalem«?
16 Apostol Pavel odkriva, da je v Izaiji 54:1—8 omenjena »žena« »gornji Jeruzalem«. Bog Jehova je njen »soprog« kakor tudi njen veliki Stvarnik. Ona je, simbolično rečeno, njegova »žena« ali »soproga« ali ženi podobna organizacija zgoraj v nebesih. Podobno kot soprog jo je naredil rodovitno, da je lahko ‚rodila‘ resnično »Seme«, ki je bilo obljubljeno v Abrahamovih dneh. (Pismo Galačanom 3:16, 26—29)
17. Kako je postal »gornji Jeruzalem« »mati« glavnega »Semena« večjega Abrahama?
17 Edinorojeni Božji Sin je izšel iz Jehovine, ženi podobne nebeške organizacije, saj je samo tako lahko postal prvenstveno ali glavno »Seme« večjega Abrahama. Na ta način je postala »mati« Božjega Sina. Ko je bil Jezus Kristus na zemlji, ni bil simbolični sin zemeljskega Jeruzalema, kajti tisto mesto je bilo s svojimi »otroki« v suženjstvu, Jezus pa ni bil nikoli zasužnjen. (Pismo Galačanom 4:25) Zemeljski Jeruzalem je bil »mati« tistih naravnih Židov, ki so zavrgli Jezusa Kristusa, in sicer, ne samo kot »Seme« patriarha Abrahama, ampak tudi kot »Seme« Boga Jehove, večjega Abrahama. (Matejev evangelij 23:37—39)
Sodeluj z velikim organizatorjem
18. Zakaj je bil zemeljski Jeruzalem v dneh kralja Salomona središče pozornosti?
18 Jezus Kristus, čigar »mati« je Božja nebeška organizacija, je bil večji in modrejši od kralja Salomona, znamenitega Davidovega sinu in vladarja v starem zemeljskem Izraelu. Salomonova slava in modrost sta nedvomno zbujala pozornost neizraelskih narodov, kar je omenil sam Jezus, ko je rekel: »Južna kraljica bo vstala ob sodbi s tem rodom in ga obsodi, kajti prišla je od kraja sveta, da sliši modrost Salomonovo, in glej, tu je večji od Salomona.« (Matejev evangelij 12:42; Lukov evangelij 11:31) Delno je Salomon to izredno modrost pokazal tudi v načinu vladanja. Občudovanja vredno je bilo, kako modro je znal organizirati stvari.
19. Kaj je kraljico iz Sabe tako navdušilo pri Salomonovem vladanju?
19 Zato v Prvi knjigi kraljev 10:4, 5 beremo: »Ko pa je čula kraljica iz Sabe vso modrost Salomonovo in videla hišo, ki jo je zgradil, in jed na mizi njegovi in prebivališča hlapcev njegovih in strežbo služabnikov njegovih ter njih obleko in njegove točaje in njegove stopnice, po katerih je hodil gor v hišo Jehovino, ji je od strmenja sapa zastala.« (Glej tudi 2. knjiga letopisov 9:4.) Kraljica iz Sabe je imela upravičen razlog, da je bila tako navdušena nad ureditvijo Salomonove služinčadi. S tem, ko je vse tako dobro uredil in določil je ravnal v skladu z Božjim redom. (1. pismo Korinčanom 14:33)
20. a) Kaj je Jehova dal Salomonu kot odgovor na njegovo molitev? b) Kaj dela Jezus Kristus, ki je »večji od Salomona«; in kako ravnajo njegovi nasledniki?
20 Jehova je uslišal Salomonovo ponižno molitev in mu dal »modro in razumno srce«. (1. Kraljev 3:5—14) Veliki Organizator vsega vesolja je dal Salomonu sposobnost, da v korist reda in učinkovitosti vse dobro organizira. Zato je kralju Jehovinega zaveznega ljudstva postalo to, da sodeluje z božanskim Organizatorjem vseh ustvarjenih stvari v nebesih in na zemlji, običaj. Enako modro dela oslavljeni Jezus Kristus, ki je »večji od Salomona«. Zato morajo njegovi zvesti nasledniki na zemlji pravtako delati to in tako res delajo.
Kako boš odgovoril?
◻ Kako bi definiral besedo »organizacija«?
◻ Čigava »mati« je bil zemeljski Jeruzalem in iz kakšne sužnosti se ni nikoli osvobodil?
◻ Kdo ali kaj je »gornji Jeruzalem« in kdo so njegovi »otroci«?
◻ Kako je Salomon uporabil modrost, ki jo je dobil od Boga? Kaj delajo večji Salomon in njegovi nasledniki?
[Slika na strani 21]
Kako je bil zemeljski Jeruzalem v suženjstvu?
[Slika na strani 22]
Kraljica iz Sabe je bila presenečena, ko je obiskala Salomona. On je sodeloval z Organizatorjem vesolja. Ali tudi ti sodeluješ z Bogom Jehovo?