Očiščeni in goreči za dobra dela
‚Jezus Kristus ... je dal samega sebe za nas, da bi nas ... očistil za svoje ljudstvo, goreče za vsa dobra dela.‘ (Titu 2:13, 14)
1. Zakaj morajo biti Jehovine priče čiste in goreče?
JEHOVA je svet, dober in pravičen. Razen tega On in njegov Sin goreče izvršujeta veličastna dela. (3. Mojzesova 19:2; Psalm 25:8; Janez 5:17) Zato morajo biti tudi vse Jehovine priče čiste in goreče za dobra dela.
2. a) Kako je apostol Pavel povezal čistost z gorečnostjo? b) Kakšna vprašanja bomo sedaj obravnavali?
2 Apostol Pavel je omenil čistost in tudi gorečnost, ko je pisal, da je Jezus po Božji nezasluženi dobroti, »dal samega sebe za nas, da bi nas rešil sleherne nebrzdanosti in očistil za svoje ljudstvo, goreče za vsa dobra dela«. (Titu 2:11—14) Kaj se zahteva od tistih, ki jih je Jezus očistil? Za kakšna izredna dela bi morali biti goreči? Kakšne blagoslove uživajo očiščene in goreče Jehovine priče?
Duhovna čistost je življenjsko pomembna
3. a) Kakšna so merila čistosti za Jehovine služabnike? b) Kako je bila poudarjena potreba po čistosti, ko so ujeti Hebrejci bili izpuščeni ,iz Babilona?
3 Jehovini služabniki morajo biti na visoki ravni telesne, moralne in duhovne čistosti. (2. Mojzesova 30:17—21; 5. Mojzesova 23:12—14; Efežanom 5:25—27; 2. Korinčanom 7:1) Ta osnovna zahteva je bila poudarjena v šestem stoletju pred n. št., ko so bili hebrejski izgnanci osvobojeni iz Babilona. (Ezra 1:1—4) Hebrejci so tedaj, ko so se vračali v svojo domovino radostno nosili svete posode, ki jih je kralj Nebukadnezar vzel iz Božjega templja v Jeruzalemu. Zelo važno pa je bilo, da te predmete iz templja nosijo samo čisti častilci Jehove! Zato jim je bilo ustrezno rečeno: »Odstopite, odstopite, idite odondod, ničesar nečistega se ne doteknite! Pojdite izsredi njega, očistite se vi, ki nosite posode Jehovine!« (Izaija 52:11) Ti nosači niso smeli biti oskrunjeni z babilonsko religiozno in moralno nečistostjo.
4. Kaj se zahteva od vseh Jehovinih prič v skladu z 2. Korinčanom 6:14—17?
4 Apostol Pavel je ponovil to zahtevo glede čistosti maziljenim kristjanom, ki zapuščajo Babilon veliki, svetovno kraljestvo lažne religije. Pisal je: »Ne vlecite tujega jarma z neverniki. Kako se namreč druži pravica s krivico? ... ‚Zato odidite izmed njih in se ločite‘, govori Jehova, ‚in nečistega se ne dotikujte‘.« (2. Korinčanom 6:14—17; Razodetje 18:4, 5; Jeremija 51:45) Jehova vsekakor zahteva duhovno čistost Jezusovih maziljenih naslednikov in njihovih sopotnikov, »velike množice«. (Razodetje 7:4—9)
‚Zavrnimo brezbožnost in posvetne želje‘
5. Kakšni bi morali biti v naši službi v skladu z 2. Korinčanom 4:2?
5 Od osebe, ki služi kot duhovno čista Jehovina priča se med drugim zahteva, da ‚zavrne brezbožnost in posvetna poželenja‘. (Titu 2:11, 12) Na drugem mestu je Pavel rekel: »Ampak smo se odrekli skrivnih del, ki bi se jih morali sramovati; in ne hodimo v zvijačnosti, tudi ne pačimo Božje besede, ampak se z oznanjevanjem resnice priporočamo vesti vseh ljudi pred Bogom.« (2. Korinčanom 4:2, EI) Kot apostol, se morajo tudi današnji kristjani pokazati neoporečni v svoji službi, tako da jih nihče ne bi mogel upravičeno obtožiti, da so pokvarjeni in nepošteni. (2. Korinčanom 8:20, 21; Psalm 101:1—8) Ne smejo se pustiti voditi posvetni modrosti in sebičnosti in ne grešnemu duhu. (1. Korinčanom 1:21; 2:12; 3:19; Efežanom 2:1, 2)
6. Kaj lahko naredimo, če se borimo proti takšnim nagnjenjem kot sta nepoštenost in nepravilne telesne želje?
6 Ljudje posvetnega duha, često z nepoštenimi metodami, dosegajo svoje cilje. Če dela tako nekdo, ki trdi, da je kristjan, tedaj ‚ni zavrnil brezbožnosti‘ in ni v pravem odnosu z Jehovo. (Pregovori 3:31, 32) Če človeku vladajo nečista telesna poželenja, tedaj ni ‚zavrnil (odklonil) posvetnih želja‘. (Galatom 5:19—21; 1. Janezov 2:15—17) Kaj pa, če se mi borimo proti takšnim neduhovnim nagnjenjem, kot sta nepoštenost in nepravilne telesne želje? Tedaj bi bilo prav, da molimo kakor David: »Srce čisto mi ustvari, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni. Ne zavrzi me izpred svojega obličja in svetega duha svojega ne jemlji od mene.« (Psalm 51:10, 11; Janez 15:19) Če molimo tako in še izkoriščamo pomoči, ki nam jo nudijo Božja Beseda, duh in organizacija, bomo lahko ‚popravili‘ svoje mišljenje in bomo lahko zvesto služili kot Jehovini čisti oboževalci.
7. Zakaj se mora neskesane prestopnike izključiti?
7 Če kdo od nas zakrknjeno vztraja na nečisti poti, mora biti izključen, da se ne bi sramotilo Jehovino ime, da bi njegova organizacija ostala čista in njegovi zvesti služabniki zaščiteni, ker bi doumeli vso težo resnosti takšnega ravnanja. (3. Mojzesova 22:31—33; 5. Mojzesova 13:6—11) Že veliko let Božji narod ve, da neskesani prestopnik ni vreden krščanske skupnosti. Leta 1904, je na primer, pisal prvi predsednik Skupnosti Stražnega stolpa, Charles Taze Russell: »Cerkev naj se od njega (prestopnika) umakne in naj z njim nima bratovskih stikov.« (The New Creation; Novo stvarstvo, 290. stran) Pravtako danes Jehovini služabniki ubogajo biblijski nasvet, da naj ‚odstranijo hudobnika‘ iz svoje sredine. (1. Korinčanom 5:9—13)
8. Kako vplivajo nasveti iz Lukeža 3:8 in Galatom 6:1 na način ravnanja starešin s prestopniki?
8 Za ohranitev čistosti Jehovine organizacije skrbijo postavljeni starešine. Seveda pa morajo biti usmiljeni, kadar so vidni ‚sadovi vredni izpokorjenja‘, ker je tudi Jehova usmiljen, kjer je to primerno. (Lukež 3:8; Psalm 86:15; 130:3, 4) Kadar sovernik naredi napačen korak, ne da bi to sam opazil, mu morajo duhovno usposobljeni poskušati ‚v duhu krotkosti‘ pomagati, da se popravi. (Galatom 6:1)
Kako lahko starešine pomagajo?
9. Na katera dva načina lahko starešine duhovno pomagajo drugim kristjanom?
9 Kako lahko starešine pomagajo drugim kristjanom, da ostanejo duhovno čisti? Ena od možnosti so izgrajujoči govori. Nadaljnja možnost so osebni pogovori in pastirski obiski. (1. Petrov 5:1—4) Ob takih priložnostih starešine na primeren način uporabljajo Biblijo, da bi poučili, spomnili na kaj, opomnili in celo pokarali sovernike.
10. a) Kakšno stališče bi morali imeti starešine glede javnih govorov? b) Zakaj bi duhovni pastirji morali vneto preučevati Biblijo?
10 Pavel je poudaril potrebo po poučevanju, ko je pozval svojega sodelavca Tita, naj »govori, kar ustreza zdravemu poučevanju«. (Titu 2:1, NS) Ponižni krščanski starešine ne iščejo slave kot javni govorniki, temveč želijo pravilno uporabljati Biblijo pri poučevanju. (Pregovori 25:27) Zanimivo je, da je nekdanji predsednik Združenih Držav Amerike, John Quincy Adams rekel: »Že več let se trudim, da vsako leto enkrat preberem Biblijo.« Vsak kralj v Izraelu je moral prepisati Božji zakon in ga »brati vse dni svojega življenja«. Jozua je pravtako ubogal ta navodila. (5. Mojzesova 17:14—20; Jozua 1:7, 8) Kako bi bili lahko ti ljudje v starem Izraelu ravnali modro ali drugim duhovno pomagali, brez na ta način pridobljenega znanja? Ali si, kot postavljeni starešina, že prebral — ali morda že večkrat — celotno Biblijo? S tem bi si nedvomno izboljšal sposobnost svetovanja drugim, tudi tistim Bogu predanim kristjanom, ki so že večkrat prebrali Sveto pismo. Tisti, ki služijo kot duhovni pastirji, morajo biti vneti raziskovalci Božje Besede, osnove »zdravega nauka«.
11. a) Kakšni biblijski opomini so bili potrebni kristjanom na Kreti v prvem stoletju? b) Kaj morajo biti sposobni storiti postavljeni starešine v zvezi z biblijskim opominjanjem?
11 Pavel je tudi rekel Titu: »Spominjaj jih, da naj se pokoravajo poglavarstvom in oblastem, naj bodo poslušni, pripravljeni za vsako dobro delo; o nikomer naj grdo ne govore, naj ne bodo prepirljivi, ampak odjenljivi, kažejo naj sleherno krotkost proti vsem ljudem.« (Titu 3:1, 2) Na to je bilo treba spomniti kristjane na Kreti v prvem stoletju. Podobno bi morali tudi danes, kadar nastane kakšen problem, starešine biti sposobni spomniti na ustrezen biblijski nasvet. Vedno bi morali biti hvaležni, kadar se nas spomni na Jehovine opomine. (Psalm 119:99, 129)
12. a) Kaj pomeni opominjati nekoga? b) S kakšnim stališčem bi morali opominjati?
12 Titu je bilo pravtako rečeno: »Opominjaj mlajše moške, naj bodo zmerni v vsem.« (Titu 2:6, EI) Opominjati pomeni »močno spodbuditi; resno svetovati ali opozoriti«, (The World Book Dictionary) ali »izražati željo, zahtevo, da kdo opusti kako negativno dejanje, ravnanje, ali izpolni opuščeno obveznost.« (Slovar slov. knjižnega jezika, 1979) Pavel jih je iskreno ljubil in skrbelo ga je za njih, zato ni okleval, ko jih je bilo treba opominjati. Dejansko je lahko rekel starešinam v Efezu: »Zato bodite čuječi in pomnite, da tri leta nisem nehal noč in dan vsakega izmed vas s solzami opominjati.« (Dejanja apostolov 20:31, EI) Današnje starešine, ki imajo isto stališče in znajo ustrezno opozarjati, so pravi blagoslov za skupščino!
13. a) Kaj pomeni karati, posvariti? b) Kakšno stališče bi morali imeti starešine kadar karajo ali svare?
13 Pavel je, ko je pisal Titu pravtako omenil karanje, oziroma svarjenje: »Zato jih ostro svari, da bodo zdravi v veri, ne poslušajoč basni judovskih in ukazov ljudi, ki se obračajo od resnice.« (Titu 1:13, 14) Karati ali svariti (posvariti) nekoga pomeni nekoga opozoriti na njegovo malomarnost s prijaznim namenom, da se popravi, »pokazati nekomu, da ne odobravaš« kar govori ali dela. (Webster’s New Collegiate Dictionary) Pavel je tukaj govoril o karanju, svarjenju s plemenitim ciljem — »da bodo zdravi v veri«. Tudi danes se starešine izogibajo: nekrščanske strogosti. Nasprotno godrnjavim odpadnikom, pravi krščanski starešine ne poskušajo »gospodariti« nad vero in življenjem drugih vernikov, temveč jim kot služabniki in sodelavci služijo v njihovo radost in jim pomagajo, da ostanejo trdni v veri. (2. Korinčanom 1:24; 1. Korinčanom 4:1, 2)
14. Kaj nam bo pomagalo, da bi ostali duhovno čisti?
14 Vse dokler smo poslušni, ko nas Biblija poučuje, spominja, opominja in kara, lahko ostanemo duhovno čisti. Kot takšni pa smo primerni za Božjo sveto službo. Toda, s kakšnim duhom bi morali opravljati to službo?
Bodi ‚goreč za dobra dela‘
15. a) Kako se lahko definira gorečnost? b) Katero je najboljše delo, ki ga kristjan lahko opravlja?
15 Jehovine priče so kot organizirano telo Bogu predanih kristjanov, »goreči za dobra dela«. Gorečnost je »velika prizadevnost, navdušenje za neko stvar«. (Slovar slovenskega knjižnega jezika, I. zvezek, 722. stran) Po pismu, ki ga je Pavel napisal Titu, naj bi se vsi kristjani resno trudili, opravljati najrazličnejša »dobra dela«. Mlajše žene morajo na primer, biti čiste, delavne v svojem domu in biti podložne svojim možem. Tit naj bi bil »zgled dobrih del«, ko nepopačeno poučuje in zdravo govori. (Titu 2:1—14) Seveda pa je najboljše delo kristjana v tem, da pomaga ljudem spoznati Boga in mu služiti. Če si Jehovina priča, ali zares goreče sodeluješ v tem ‚dobrem delu‘? Kristjani v prvem stoletju so bili goreči, vneti v evangeliziranju kljub preganjanju. (Dejanja apostolov 11:19—21)
16. a) Kateri je osnovni razlog za obstoj krščanske skupščine? b) Kaj je bilo rečeno o oznanjevalskem delu Jehovinih prič?
16 Kljub temu, da so Jehovine priče preganjane, jih Božji duh spodbuja, da opravljajo svojo nalogo oznanjevanja Kraljestva — kar je osnovni razlog za obstoj krščanske skupščine. (Matevž 24:14; 18:19, 20; Izaija 61:1, 2) Kakor prvi kristjani, tudi današnje Jehovine priče, goreče opravljajo to izredno delo oznanjevanja »dobre vesti« od hiše do hiše in na druge načine. (Dejanja apostolov 5:41, 42; 20:20, 21) V svoji knjigi Evangelism Inc. (Evangelizacija), obravnava G. W. Target razne metode pričevanja, tudi »evangelizacijo na vratih« in opaža, »da bi to nekateri označili kot najobičajnejši način — še posebno po zadnjem obisku Jehovinih prič. ... Drugi ga zlahka sprejemajo, toda Jehovine priče prednjačijo na tem področju.« Glede uporabe biblijske literature pa Targit priznava: »Tudi v tem prednjačijo Jehovine priče. ... V primerjavi ... le malo verskih skupnosti uporablja literaturo za evangeliziranje.« Krščanska literatura, ki se izdaja zahvaljujoč podpori Božjega duha in je na voljo pri Jehovinih pričah po lastni ceni, pomaga ovcam podobnim ljudem, po vsem svetu spoznati Božjo voljo.
17. Kako se lahko dokaže, da je Bog blagoslovil oznanjevalsko delo Jehovinih prič?
17 Jehova je (pomagal k uspehu) oznanjevanja prvih kristjanov. Zato so bile osnovane skupščine po raznih mestih — v Rimu, Korintu, Efezu, Filipih, Kolosah, Solunu in drugod. Podobno je Jehova danes blagoslovil oznanjevalsko dejavnost svojih služabnikov tako da je danes več kot 47 000 skupščin Jehovinih prič. Bogu gre zasluga za tako čudovit porast. (Izaija 60:22; 1. Korinčanom 3:6, 7)
Naši številni blagoslovi
18.–20. Naštej nekaj blagoslovov, ki jih uživamo kot Božji služabniki.
18 Jehovin narod se danes v resnici veseli mnogih blagoslovov in prednosti čiste in goreče službe. (Pregovori 10:22) Na primer, kot Božji čisti služabniki smo zadovoljni, ker mu ugajamo. (1. Petrov 1:13—16) Božanska resnica nas je osvobodila Babilona velikega, svetovnega kraljestva lažne religije. (Razodetje 18:4, 5) Nismo žrtve praznoverja, strahu pred mrtvimi in podobnih stvari. (Propovednik 9:5, 10; Janez 8:32) ‚Mir Božji čuva naša srca in misli‘. (Filipljanom 4:6, 7, 13) Redno sestajanje z drugimi čistimi častilci nam daje občutek varnosti kot ga ima ‚čreda v staji‘. (Miha 2:12) Posedovanje Božjega svetega duha nam omogoča pokazovati njegove sadove: ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobroto, vero, krotkost in samoobvladanje. (Galatom 5:22, 23) Kako zelo nas vse to osrečuje!
19 Kot goreči oznanjevalci Kraljestva služimo vesoljnemu Suverenu — to je največja prednost, ki jo človek lahko ima. Posvetili smo se ‚svetemu delu dobre vesti‘. Kajti, nobena druga zemeljska prizadevanja ne prinašajo tolikšne radosti, kakor oznanjevanje vesti ‚srečnega Boga‘ in pomaganje ljudem, da ga spoznajo. (Rimljanom 15:16; 1. Timoteju 1:11)
20 Nadaljnji blagoslov je dober odnos z Bogom. Molimo lahko k njemu v prepričanju, da nas sliši. (1. Janezov 5:14, 15) Kako čudovito je, biti tako blizu Jehovi! Psalmist je to takole opisal: »Biti blizu Boga je dobro zame. V suverenega Gospoda Jehovo sem stavil pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.« (Psalm 73:28, NS)
21. V čem moramo biti odločni kot Jehovin očiščen in goreč narod?
21 Glede na mnoge blagoslove, ki jih uživamo kot Božji očiščen in goreč narod, bodimo odločni, da ostanemo duhovno čisti in goreči. Če bomo takšni, smo lahko prepričani, da nas bo Jehova podpiral in vodil kot svoje priče. Razen tega nam bosta čistost in gorečnost v Božji sveti službi v teh poslednjih dneh — zahvaljujoč Božji nezasluženi dobroti — odprli pot, da se medtem, ko opravljamo čista in goreča dela v čast Jehovi, trošimo v korist naše prihodnosti — večnosti.
Kako bi odgovoril?
◻ Kaj je potrebno, da bi nekdo bil del Jehovinega čistega naroda?
◻ Kako lahko postavljeni starešine pomagajo drugim ohraniti duhovno čistost?
◻ Za katero izredno delo mora biti Božji narod še posebej goreč?
◻ Katere blagoslove uživajo Jehovine čiste in goreče priče?
[Slika na strani 10]
Starešine bi morali marljivo preučevati Biblijo in jo znati uporabljati pri poučevanju, spominjanju, opominjanju in celo pri karanju drugih