Graditi uspešno družino s pastorki

NA DAN poroke je Feliks postal istočasno še oče, njegova žena je namreč imela sedemletno hčerko iz prvega zakona. Še istega dne, ko se je s svojo pastorko sprehajal, ga je osupnil njen govor, zato jo je prijazno pokaral. Njen ogorčeni odgovor: »Ti nisi moj oče!« mu je zaprl sapo. Kot kristjan je toliko želel imeti družino, ki bi slavila tistega, ki mu ‚vse družine dolgujejo svoje ime‘. Sedaj pa je imel opraviti z močnimi čustvi, da bi bila njegova nova družina s pastorko — uspešna. (Efežanom 3:15)

Medtem ko so se včasih ponovno poročali v glavnem ljudje katerih zakonski partnerji so umrli, je v »zadnjih dnevih« zaradi visoke stopnje razvez število takih zakonov s pastorki ali pastorkami, rekordno. (2. Timoteju 3:1—5) Zakaj? Zato, ker približno 80 odstotkov razvezanih — med njimi imajo mnogi otroke — ponovno sklene zakonsko zvezo. Razen tega so še zakoni, sklenjeni z osebami, ki imajo nezakonske otroke. Kot poroča Ustanova za družine s pastorki, bo leta 1990 v Združenih državah Amerike več ljudi v drugem zakonu kakor v prvem — kar bo imelo za posledico, da bodo prevladovale družine s pastorki! Toda, družine s pastorki imajo edinstvene probleme.

Drugačna situacija

Medtem ko za prve zakone navajajo nezrelost zakoncev kot glavni vzrok težav, je v ponovnih zakonih vzgajanje otrok glavni vzrok problemov. Novi roditelj si bo neznansko težko pridobil ljubezen in spoštovanje otroka, s katerim ni naravno povezan — ker ga otrok morda gleda kot vsiljivca. Pravi roditelj se mora naučiti pokazovati ljubezen svojemu novemu partnerju tako, da to ne bo povzročilo odtujevanje njegovega otroka. Če se v taki družini znajdejo otroci raznih spolov ali če mož dobi pastorko, pride do nadaljnje možnosti za napetost: nevarnost spolne nemorale. Poročila pokazujejo, da imajo v 25 odstotkih družin s pastorki nemoralne spolne odnose. (1. Korinčanom 6:9, 10)

Otroci iz prejšnjega zakona se morajo pogosto boriti z vsemi mogočimi čustvi — odbijanjem, ljubosumjem, nejevoljo in spori zaradi lojalnosti. Duševni pretres zaradi razveze ali smrti enega od staršev naredi prilagajanje še težje. Na žalost poročila pokažejo, da se več kot štirje od desetih takšnih zakonov končajo z razvezo že v prvih petih letih. Vendar pa se lahko uspe v takšni, lahko bi rekli, mešani družini. Kako?

Osnova za reševanje problemov

»Ako Jehova ne zida hiše, zaman se trudijo, ki jo zidajo.« (Psalm 127:1) Dovoliti Jehovi, da »zida« takšno mešano družino pomeni potruditi se glede družine tako, da bo Jehova to blagoslovil, to pa bo tedaj, če so na prvem mestu njegove zapovedi, načela in nasveti. »Edino, kar je bilo drugače pri nas«, nam je zaupal Feliks, »je bilo to, da smo dajali Jehovino besedo pred občutke kogarkoli v družini. Tako nisem govoril pastorki o svojem mišljenju, temveč se je z uporabo Biblije ustvarila skupna osnova za ‚srečanje‘ najinih mišljenj«. Uporabil je Biblijo, da ‚popravi stvari‘ in to je v družini bilo merilo. (2. Timoteju 3:16) Ko otroci vidijo, da celo starši poslušajo »Jehovin nasvet«, spoznajo, da vladajo v hiši Jehovina trdna načela in da to niso samo kaprice očima ali mačehe. (Pregovori 19:21; 20:7)

Zakonski par je uspel, ker so »se otroci zares trudili delati po Bibliji«, čeprav je vsak v zakon pripeljal po tri otroke. Ko so zrasli je eden od njih rekel: »Ko se spojita dve družini, se zlahka zgodi, da se pozornost osredotoči namesto na glavno vprašanje duhovne narave na vprašanje družbene narave — misli se samo na to, kako shajati drug z drugim, ne pa o tem, kako služiti Jehovi kot družinska skupnost.« Mnoge uspešne družine s pastorki se strinjajo, da je ključ rešitve v prizadevanju za dobrim osebnim odnosom z Bogom, ko se trudimo marljivo ubogati njegovo Besedo.

Nujna je razsodnost

Kmalu zatem, ko se je njena mati ponovno poročila, se je začela dvanajstletna Marla upirati in je večkrat pobegnila od doma. Njeni starši so od nje upravičeno zahtevali poslušnost, toda prezrli so njene čustvene težave. »Mama in jaz«, je pojasnila Marla, »sva si bile tako blizu, da sva se počutile kot sestre. Celo spale sva v isti postelji. Toda ko je prišel k nama moj očim, sem to izgubila. Kmalu sem čutila, da zame ni več prostora.« Da, pogosto očim ali mačeha ne razumeta, da sta izrinila pastorka iz naklonjenosti njihovega pravega roditelja. Prezre se čustveni vihar v otroku, ki ga je pravzaprav kriv očim ali mačeha. Kaj je potrebno?

V Pregovorih 24:3 piše, da se »z razumnostjo utrjuje dom.« (EI) Razsodnost ‚vidi‘ preko del ali besed, vidi razlog. Na primer, pastorek ali pastorka morda izgleda brezbrižno. Zakaj? Da ni to morda zaradi upornosti zvestobe v čustvih do umrlega roditelja? Raziskovalka Elizabeth Einstein, tudi sama mačeha, je v knjigi The Stepfamily zapisala: »Biološkega roditelja se ne more nikoli nadomestiti — nikoli. Celo roditelj, ki je umrl ali zapustil otroke, ostane v življenju otrok na važnem mestu. Pred kratkim sem se naučila, da je skrivnost očima ali mačehe takale: ne se otroku prilizovati ali si ga lastiti«. Ona pravi, da je to najverjetnejši način, da boš dosegel srce pastorka (ali pastorke). Krščanski očim (ali mačeha), ki to ve, ne bo pričakoval »trenutne ljubezni« in se ne bo čutil osebno zapostavljen, če ne bo znakov zbliževanja. Toda to ni lahko.

»Običajno me odklanjanje ne moti, moti pa me odklanjanje hčerke mojega moža,« je tožila neka mačeha. »Odklanjanje Amy mi sončen dan spremeni v temen in polno senco v prazno.« Dodala je še: »Amy mi veliko pomeni. Veliko mi pomeni tudi moj uspeh kot mačehe.« Razumljivo je, da takšno odklanjanje prizadene. Vendar se biblijski nasvet glasi: »Ne prenagli se v svojem duhu k nevolji, ker nevolja počiva v prsih bedakov.« (Propovednik 7:9, EI) Če je nekdo občutljiv — se hitro užali — in ‚goji‘ »v prsih« ali v »nedrih« jezo, tedaj bo verjetno prišlo do prenagljenih besed in dejanj.

Kako pa izgleda takšna razumnost v praksi? Ko je Feliksova pastorka izrekla svojo ostro pripombo, se je spomnil, da je bila zelo navezana na umrlega očeta. »Prav imaš, nisem tvoj oče, toda hotel bi biti tvoj prijatelj pa tudi duhovni brat,« je razsodno odgovoril. Da, bodi »moder v srcu« — toda istočasno se potrudi imeti ‚debelo kožo‘. (Pregovori 16:21; 14:1)

Premalo zaupanja in domačnosti v taki mešani družini pogosto vodi do »predrznosti«, kot naziva to Biblija, to je do »svojeglavega ravnanja« ali do ‚povsem neosnovanih trditev in nepopustljivega ravnanja‘, kakor piše v nekem hebrejskem slovarju. Takšna samoljubnost (sebičnost) povzroči borbo. (Pregovori 13:10) »Čeprav mi je bilo zelo težko, sem poskušala prenehati samo o svojih občutkih«, je priznala neka pastorka. »Ko sem naredila tako, sem šele lahko ‚videla‘ občutke drugih in sočustvovala. Še vedno imaš svoja čustva, toda razvijaš tudi občutke, ki vključujejo še drugo osebo.«

Da bi člani mešane družine lahko razvijali sočutje, se morajo med seboj pogovarjati! V Pregovorih 13:10 je dodano: »Pri njih ..., ki se posvetujejo je modrost.« (NS) Z rednimi družinskimi pogovori — s ‚posvetovanji‘ — se lahko odstranijo še takšne težave in ustvari družinsko enotnost. Vendar morata starša pri takšnih pogovorih imeti enako mišljenje. Vztrajnost v takih razgovorih bo prinesla sčasoma dobre rezultate. Upoštevaj še druge koristne predloge na strani 30. (1. Petrov 3:8)

S ‚skupnim posvetovanjem‘ se lahko modro razreši morebitna možnost seksualnega greha. Nekateri roditelji so o tem odkrito govorili s svojimi otroki še preden so se ponovno poročili in obravnavali takšna vprašanja kot so: kako bi se morale oblačiti deklice ali kako se obnašati v navzočnosti očima ali brata po očimu ali mačehi. Medtem ko takšni otroci skupaj rastejo, so pogosto potrebni še nadaljnji pogovori v zvezi s tem. Starši pa bi morali biti pobudniki, ker so otroci morda v zadregi.

Ko je potrebno karanje in kaznovanje

Nedvomno je najobčutljivejša točka v takšni družini — karanje in kaznovanje. Ker je »neumnost pripeta k dečkovemu (otrokovemu) srcu« — tudi k pastorkovemu ali pastorkinemu — je važna doslednost pri vzgajanju. (Pregovori 22:15; 13:1) Neka kristjanka je opazila, da živi njena pastorka življenje brez vsakršnih omejitev. »Zelo skrbno sem podprla ureditev poglavarstva«, je rekla Pat, kateri je pastorka končno postala najboljša prijateljica. »Vedno sem ji bila pripravljena pojasniti, zakaj govorim o nečem ali preidem preko neke stvari, toda ni se ji bilo treba podrediti, če tega ni želela. Neomahljivo pa sem se držala Jehovinih določb.«

Svetovalca za mešane družine, dr. Emily in dr. John Visher, izjavljata: »V osnovi karanje pomaga samo tedaj, če je osebi, ki se jo kara, do tega kako reagira oseba, ki jo kara, oziroma od tega kakšen bo njen odnos z njo«. Dokler se takšna zveza ne razvije, prepuščajo nekateri disciplinske ukrepe v glavnem pravemu roditelju. Seveda je očim poglavar doma, toda pogovoril se bo z ženo o vzroku karanja ali kaznovanja, dejansko ji bo potem lahko zaupal, da bo ona to opravila. Po Bibliji lahko oba roditelja postavljata disciplinske ‚zakone‘. (Pregovori 1:8; 6:20; 31:1) Ker je vsaka taka mešana družina drugačna, ni togih pravil, kako naj se otroke vzgaja. Vseeno pa bi morala očim ali mačeha ‚karati kakor je prav‘, ne pa da pretirano reagirata ali dražita otroka, ker pričakujeta od njega preveč sprememb v prekratkem času. (Izaija 28:26—29; Kološanom 3:21) Toda, pastorki bi morali sprejemati vzgojo ali karanje. Estera, v biblijskem času, je bila spoštljivo poslušna svojemu skrbniku ali očimu Mardoheju, ki je zanjo skrbel po smrti njenih staršev. Njegova vzgoja ji je pomagala, da je postala izredna ženska. (Estera 2:7, 15, 20)

Vzgojne ukrepe očima (ali mačehe) lahko včasih spodkoplje drugi zakonec, ki je naklonjen svojemu otroku in se ne drži vzgojnih dogovorov. Kristjanka — mati treh otrok, ki se je ponovno poročila, je dejala: »Počutiš se priklenjenega med dve osebi, ki jih zelo ljubiš.« Nikoli pa ne pozabi, da je glavna stvar tvoj odnos do zakonskega partnerja. Čeprav je včasih lahko boleče, se potrudi in prepreči, da bi se naravna naklonjenost postavila med vaju kot ovira. Abraham je razumno poskrbel, da ni katerikoli družinski član uničil njegovega odnosa do žene Sare ali preprečil izvrševanje Božje volje. (1. Mojzesova 16:1—6; 21:8—14)

Čeprav očim ali mačeha ne more občutiti do pastorka enako kot čuti do svojega otroka, pa morata do obojih biti poštena. Osnovno načelo pri odločanju se glasi: »Ne delaj pristransko.« (1. Timoteju 5:21, EI) Lahko je opravičiti napake svojega otroka in napihovati pastorkove. Bolje je, da se mož in žena na samem pogovorita o nesoglasjih glede vzgajanja in sta potem pred otroki enotna. Aleksija, ki je sedaj stara 19 let, je zrasla v takšni — uspešni družini z otroki obeh roditeljev. Povedala je: »Pomembno je bilo to, da sta bila moja starša dosledna pri vzgajanju. Vedeli smo — ne glede na to, čigav sin ali hči je kdo — da bomo pokarani za naše napake. Njuna merila ali pričakovanja so bila vedno enaka.«

Biti potrpežljiv — zahteva čas

»Boljši je konec reči nego njen začetek; boljši je potrpežljivi, nego ošabni.« (Propovednik 7:8) Čeprav mnogi obupajo že v neprijetnem začetnem obdobju, pa tisti, ki vztrajajo, najdejo način za reševanje družinskih težav. »Raziskovalci pravijo, da potrebuje takšna mešana družina štiri do sedem let, da bi postala čvrsta, trdna in bi o sebi mislila kot o ‚nas‘«, je rekla Elisabeth Einstein, strokovnjak na tem področju. Z uporabo Biblije se ta doba prilagojevanja morda skrajša, vseeno pa to zahteva potrpežljivost!

Oblasten (brezobziren) ali »domišljav« moški (ali ženska), ki misli, da samo on (ona) točno ve, kako bi morala delovati in pričakuje takojšnje spremembe, »izzove prepire«. Različni načini družinskega življenja in izrazita mišljenja, ojačana z leti ali navadami, se ne bodo na hitro spremenila. Pametno je, če se ne opiraš samo na svoj razum ali trenutne nagibe, ampak da se skromno opreš na Jehovino vodstvo in pomoč. (Pregovori 28:25, 26)

Nagrada — uspešnost

Znanje, spretnosti in izkušnje članov takšne mešane družine s svojo različnostjo obogatijo družinsko življenje. Krščanska mati je rekla o svoji pastorki: »Valerija je dodala naši družini še eno razsežnost. Drugače je gledala na stvari in to je včasih razširilo naše poglede.« Biti vezan na otroka, ki je biološko tvoj, je eno, ustvariti prisrčnost, kjer ni naravne naklonjenosti — ko te je ta otrok morda spravil v bes — pa je, kot pravijo mnogi srečni očimi in mačehe, »poseben dar«.

Čeprav so problemi velikanski, pa ogreje srce, če se dajo rešiti. V takšnih stiskah si lahko ‚pridobiš‘ pomembne duhovne lastnosti kot so potrpežljivost, razumevanje, sočutje, sožitje in požrtvovalnost. »Naučila sem se, kako reševati situacije toliko, kolikor morem sama, ostalo pa prepustim Jehovi«, je razmišljala Luise zatem, ko je vzgojila tri pastorke. »To je bilo zame važno. Pomagalo mi je, da sem postala boljša oseba v duhovnem pogledu. Veš, da nisi pri nobenem delu sam, če služiš Jehovi.«

Plačilo — da tvoja družina slavi Boga — je vredno vsakega napora. Ko je kralj David napotil svojega sina, kako naj gradi tempelj v Jehovino slavo, mu je pravtako povedal ključ za uspešnost mešane družine. Rekel mu je: »Sedaj pa bodi Jehova s teboj. ... Jehova ti ... daj razum in previdnost ...., da bi izpolnjeval zakon Jehove, Boga svojega. Tedaj boš imel srečo (boš uspešen, NS).« (1. Letopisi 22:1—13)

[Okvir na strani 30]

PREDLOGI ZA POGOVOR V DRUŽINI

1) Ob primernem času in kraju se redno pogovarjaj o občutkih.

2) Vsi bi morali govoriti iz srca in povedati vse zaradi česar so nezadovoljni ali čustveno prizadeti. Naj bo jasno, da so važni občutki vsakega člana družine. (Job 33:3)

3) Poskusi jemati izjave kot izraze občutkov in ne kot obtožbe. Na primer: »Ko sem prišla domov in videla, da ni nihče pomil posode, me je prizadelo in razjezilo. To zveni drugače, kot če bi rekel: »Nihče v tej hiši se za nič ne zanima. Vsi ste sebični in neodgovorni.« (Kološanom 4:6)

4) Bodite prijazni drug z drugim in se poskušajte vživeti v občutke drug drugega. (Efežanom 4:31, 32)

5) ‚Izdelaj‘ praktične in razumne rešitve, pri tem pa upoštevaj vsa biblijska načela, ki jih to vključuje.

6) Zaključi razgovor s pozitivnimi, spodbudnimi besedami, ki bodo pomagale razviti prisrčnost v družini in ki bodo dale vsakemu članu družine občutek vrednosti. (Efežanom 4:29)

[Slika na strani 29]

Starša, ki se posvetujeta, se bosta često izognila problemom v zvezi s pastorki