»Ves Izrael bo rešen«
»Tako bo Izrael rešen ves. Pravtako, kakor je pisano: »Rešitelj bo prišel s Siona in odpravil bo brezbožne običaje od Jakoba.«
1. Kakšno vprašanje se postavlja glede Rimljanom 11:26? b) Zakaj republika Izrael ni tisti Izrael, ki bo »rešen«?
NA katero ljudstvo se tu misli? Kako bo rešeno? Kako bo na ostale narode vplivala ta rešitev? Ko je leta 1948 iztekel britanski mandat nad Palestino, so Židje zasedli del ozemlja in ustanovili Republiko Izrael. Z zmago nad arabskimi silami v šest dnevni vojni leta 1967 so Izraelci razširili meje svoje republike. Toda, od ustanovitve naprej so obstoj republike vzdrževali s pomočjo orožja. Če ima Izrael jedrsko orožje za ohranitev naroda ali ne, to prav gotovo ni odvisno od nikakršnega »rešitelja s Siona«. Kajti, ta sorazmerno mlada politična država je skupaj s poganskimi narodi del Združenih narodov! Jasno je, da ta republika ni teokratična, takšna kot je narod Izrael postal v Mojzesovem času v letu 1513 p. n. št.
2. Zakaj se ustanovitev republike Izrael razlikuje od vrnitve Židov v njihovo domovino leta 537 p. n. št.?
2 Avstrijski Izraelec Teodor Herzl, osnovatelj Svetovne Sionistične organizacije leta 1897, je izjavil, da so Židje bili narod in zahteval ozemlje, kjer bi ustanovili židovsko državo. Vendar se razvoj dogodkov v republiki Izrael v ničemer ne ujema z vrnitvijo Židov v njihovo domovino leta 537 pr. n. št., prvem letu vladavine perzijskega cesarja Cira Velikega. Ta starodavna izpolnitev je bila izpolnitev namena, ki ga je objavil Izraelov Bog, Jehova in kot je napovedano v Izaiji 45:1—5. (2. Letopisi 36:22, 23; Ezra 1:1—4) Toda pri ustanovitvi republike Izrael ni videti miroljubnosti in čvrste vere v Boga starega Izraela. Zato tega ne moremo pojasnjevati kot izpolnitev prerokbe iz Hebrejskih spisov; niti to ni dokaz, da je blizu prihod židovskega Mesije.
3. Kako so Mednarodni raziskovalci Biblije nekdaj gledali na rešitev »vsega Izraela«, toda, kaj se je v tem pogledu zgodilo leta 1932?
3 V letu 1929 so člani Mednarodnega združenja raziskovalcev Biblije mislili, da so naravni Židje še vedno Božji izbran narod, da se bodo čeprav neverni, ponovno zbrali v Palestini, se spreobrnili h Kristusu in ga priznali kot obljubljeno Seme in tako postali narod na Zemlji, ki bo vodil v blagoslov vse ostale narode. V letu 1932 pa se je izkazalo, da gre za napačno razumevanje prerokbe, vključno besed iz Rimljanom 11:26, ki govore o rešitvi »vsega Izraela«. (Glej Študij VIII. knjige »Pridi tvoje Kraljestvo«, 1891, založniške pravice Skupnosti Stražnega stolpa.)
Kdo sestavlja »ves Izrael«?
4. Kakšne razmere danes dokazujejo, da republika Izrael ni »Božji Izrael«?
4 Kar je židovski pisec v Rimljanom 11:26 imenoval »ves Izrael«, imenuje v Galatih 6:16 »Izrael Božji«. Toda, če naravni Židje v republiki Izrael in kar jih je drugje po svetu ne sestavljajo »ves Izrael«, kdo so potem njegovi člani? To vprašanje je zelo pomembno, ker današnji naravni Židje ne vedo kateremu izmed dvanajstih rodov pripadajo. Imajo rabinstvo in ne duhovništvo, nimajo na Zemlji velikega duhovnika, nimajo templja v Jeruzalemu in ne oltarja na katerem bi žrtvovali žrtve po Zakonu, ki ga je dal Bog po Mojzesu. Brez tega so vse od leta 70 n. št., ko so Rimljani opustošili Jeruzalem. Pravtako ni nobenega dokaza, da je z njimi, kot z ljudstvom še vedno Bog, čigar ime nočejo izgovarjati. Vendar ima Bog Jehova na zemlji Izrael, celo danes, v 20. stoletju. Kdo so njegovi člani?
5., 6. Kako je Pavel pokazal, da sestava »Božjega Izraela« ni bila odvisna od naravnih, telesnih razmer?
5 Naravni Žid, Savel iz Tarza, ki je imel prednost postati krščanski apostol Pavel, nam na to zadovoljivo odgovarja. Okrog leta 56 n. št. je napisal dolgo pismo »vsem, ki so v Rimu, ljubljencem Božjim, poklicanim, svetim«. (Rimljanom 1:1, 7) V tem pismu je Pavel identificiral tiste, ki jih ima Bog za prave Izraelce — ne Izraelce po mesu, temveč po duhu. Pavel je napisal:
6 »Kajti niso vsi Izraelci, ki so od Izraela: niti zato, ker so seme Abrahamovo, niso vsi otroci, temuč: ‚V Izaku se ti bo imenovalo seme‘, to je, niso ti, ki so otroci Božji, marveč otroci obljube se štejejo za seme ... Izaija pa vpije nad Izraelom: ‚Ko bi bilo sinov Izraelovih kakor morskega peska, le ostanek se bo zveličal (rešil, NS).‘ Kajti besedo (razsodbo) svojo dokonča in ob kratkem izvrši Jehova na Zemlji. In kakor je naprej povedal Izaija: ‚Ko bi Jehova nad vojskami nam ne pustil semena, bi bili postali kakor Sodoma in Gomori bi bili podobni.‘« (Rimljanom 9:6—9, 27—29)
7., 8. Zakaj naravnim Izraelcem ni uspelo priti na vsa mesta vej simbolične oljke, opisane v 11. poglavju Rimljanom?
7 Kasneje, v Rimljanom 11. poglavje, je Pavel primerjal Izraelski narod z oljko, ki je povezana z »Jehovinim prijateljem« patriarhom Abrahamom. (Jakob 2:23) Ker mu je ta »prijatelj« bil poslušen, mu je Bog dejal: »Blagoslovljeni bodo vsi narodi v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas.« (1. Mojzesova 22:18) Ker večina naravnih Židov ni pokazovala vere svojega prednika Abrahama in ni poslušala Boga, so bili ti neverni Židje odstranjeni ali obrezani s simbolične oljke, ki je rasla iz korenin Večjega Abrahama, Boga Jehove. Njihova mesta so zavzeli verujoči pogani ali nežidje, tako da bi lahko to simbolično drevo imelo toliko vej kot jih mora imeti. Tisti, ki so prišli namesto naravnih Izraelcev so postali »Abrahamovo seme« kot prozeliti ali Izraelci, ki so stopili na stran Boga, na stran Večjega od Abrahama. (Galatom 3:26—29) Postali so Izraelci v duhovnem smislu; se pravi, duhovni Izraelci. To je Pavel tudi rekel:
8 »Kajti nočem bratje, da bi tudi vi ne vedeli te skrivnosti (da bi se ne zdeli sami sebi razumni): da je trdokornost le deloma zadela Izraela, dokler ne pride polno število poganov, in tako bo zveličan (rešen) ves Izrael, kakor je pisano: ‚Pride s Siona Rešitelj in odvrne brezbožnosti od Jakoba.‘ In to jim je od mene zaveza, kadar odvzamem njih grehe.« (Rimljanom 11:25—27)
9. Kakšno je stališče naravnega Izraela do Posrednika nove zaveze, čeprav so se »določeni časi narodov« iztekli že leta 1914?
9 Upoštevajmo, da Pavel ni rekel: ‚dokler se časi poganov ne dopolnijo‘. Namesto tega je rekel: ‚dokler se ne dopolni število poganov‘ ali ‚dokler ne pride polno število poganov‘. Časi poganov ali »določeni časi narodov« so se iztekli 1914. leta, ko je izbruhnila Prva svetovna vojna. (Lukež 21:24) Vendar danes, 70 let kasneje, republika Izrael ali naravni Židje ne trdijo, da so v novi zavezi, za katero je Jehova rekel, da jo bo vpeljal oziroma sklenil z Izraelovo hišo. (Jeremija 31:31—34) Pred več kot 19 stoletji, 14. nizana leta 33 n. št. na večer pred židovsko pasho, je predvideni posrednik te zaveze ponudil kelih vina svojim zvestim apostolom in jim takole rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva.« (Lukež 22:20) Vendar republika Izrael ves ta čas ni priznala Jezusa Kristusa kot posrednika zaveze, napovedane v Jeremijevi prerokbi.
10. Ali so verni židje sestavljali, oziroma dopolnili polno število Abrahamovega »semena« v blagoslov vsega človeštva; in kaj se je zato zgodilo?
10 Kar se Izraelcev tiče, še ni prišel »Rešitelj« s Siona. (Izaija 59:20; Rimljanom 11:26) Toda na dan binkošti leta 33 n. št. je ostanek starodavnega Izraela sprejel Jezusa kot Mesijo. Na ta ostanek je potem pričel delovati obljubljeni sveti duh in bil pripeljan v napovedano novo zavezo. Vendar ta ostanek ni bil dovolj velik, da bi sestavljal popolno število članov duhovne Kristusove »neveste«, katerih je točno 144 000. (Razodetje 7:1—8; 14:1—3; 21:9) Ni zadostno število naravnih Izraelcev postalo del simbolične oljke, ki raste iz korenin, Večjega Abrahama, ki je obljubil, da bo »seme«, starodavnega patriarha prineslo blagoslov vsem rodovinam na Zemlji, židovskim in nežidovskim.
11., 12. Na kateri Izrael se nanaša »ves Izrael« in kako lahko to dokažemo s Svetim pismom?
11 Kako bi torej naj obljubljeni »rešitelj« rešil ves Izrael? Upoštevaj, da je Pavel pisal svoje pismo Rimljanom okoli leta 56 n. št., potem ko je pisal Galačanom (okoli 50—52 n. št.) Tako so bile besede v Rimljanom 11:25—27 napisane kasneje kot njegove besede iz Galatom 6:16 o »Božjem Izraelu«. Ta Izrael je tisti, s katerim je bila sklenjena nova zaveza po Jezusu Kristusu in ne po preroku Mojzesu. Jezus je bil posrednik za krščanski Izrael, duhovni Izrael, ki je bil kot narod rojen ob binkoštih leta 33 n. št., ko je bil izlit sveti duh na Žide, ki so sprejeli Kristusa kot Posrednika nove zaveze.
12 Ob tej priložnosti je bil prisoten židovski apostol Peter. Kasneje je pisal »izvoljenim po previdnosti Boga Očeta« in rekel: »Vi pa ste rod izvoljeni; kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last ... ki nekdaj niste bili ljudstvo, sedaj pa ste ljudstvo Božje.« (1. Petrov 1:1, 2; 2:9, 10) To potrjuje dejstvo, da »ves« Izrael, ki naj bi bil »rešen« ni sedanja Izraelska republika ali Izraelci, ki so razkropljeni po vsem svetu. »Ves Izrael«, ki mora biti »rešen« je duhovni Izrael, ki je bil rojen ob binkoštih leta 33 n. št., ko ga je ‚rodil‘ Božji ustvarjalen duh. K temu »Božjemu Izraelu« naj bi prišel obljubljeni Rešitelj.
13. a) Kako in kdaj je prišel obljubljeni Rešitelj s Siona? b) Koga je »božji Izrael« sčasoma vključil medse?
13 Jehova, veliki rešitelj je torej prišel ob binkoštih leta 33 n. št. Kako? Po Jezusu je bil izlit sveti duh na okrog 120 učencev v zgornji sobi v glavnem mestu Jeruzalemu. Tako so ti učenci postali začetni del »Božjega Izraela«, rojenega v duhovno življenje in z upanjem na večno življenje v duhovnem področju. Ta duhovni Izrael je sčasoma pričel vključevati nežide, ki so verovali v obljubljenega Rešitelja. Kdaj je bilo to? Ob spreobrnitvi Samarijanov — in kasneje s spreobrnitvijo poganov, rimskega stotnika Kornelija, njegove družine in prijateljev v letu 36 n. št. — takrat je Jehova posinovil vse te nežide, ki so verovali v njegovega Sina, Jezusa Kristusa, in jih vcepil na simbolično deblo simbolične oljke. Tako so ti nežidje lahko zavzeli mesta nevernih Židov, ki so bili odstranjeni s te oljke, ki šteje 144 000 »vej«. (Dejanja apostolov 10. poglavje; 15:14—21)
Delo vcepljanja je sedaj dokončano
14. Imamo sedaj dovolj močan dokaz, kako je z »vsem Izraelom«?
14 Od znamenitega dogodka v letu 36 n. št. je minilo tisočdevetsto in oseminštirideset let. Zato je razumljivo, da je Vsemogočni Bog do sedaj v glavnem končal delo reševanja »vsega Izraela«. To je bilo precej daljše časovno obdobje kot židovsko obdobje posebne Božje milosti, ki je trajalo od leta 1513 p. n. št, za časa Mojzesa do 36 n. št., ko so se spreobrnili prvi neobrezani nežidi ali pogani. Ta dolga doba je brez dvoma omogočila dovolj časa za reševanje »vsega Izraela«, namreč za dopolnjevanje določenega števila članov. Torej je to močan dokaz da je tako.
15. Kako bodo kot je Jezus rekel v svoji prerokbi o »znamenju« »konca sestava stvari« zbrani »izvoljenci«?
15 Jezus Kristus se je skliceval na to časovno razdobje, ko je napovedal svojo nevidno duhovno »prisotnost« in »konec sestava stvari«. Dejal je: »Tedaj se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega; in tedaj zaplakajo vsi rodovi zemlje in bodo videli Sina človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko. In pošlje angele svoje z močnim glasom trobente, in zbero izvoljence njegove od četverih vetrov, od konca nebes do njih kraja.« (Matevž 24:3, 30, 31) Kdaj se je pričela »prisotnost« Jezusa Kristusa?
16., 17. Kdaj se je pričela Kristusova »prisotnost« in kateri značilni dogodki so sledili z ozirom na zbiranje »izvoljencev«?
16 Jezusova »prisotnost« se je pričela ob zaključku »sedmih časov« poganov, jeseni leta 1914. (Danijel 4:23—36) V tem času je oslavljeni Jezus Kristus začel obračati svojo moč na vojskujočo se Zemljo. Zgodovinska dejstva kažejo, da je v povojnem letu 1919 kralj Jezus Kristus poslal svoje nebeške angele, da zberejo te »izvoljence« v vseh delih Zemlje. Pod nadzorom Skupnosti Stražnega stolpa so bili zbrani v svetovno enotnost, da bi z združenimi napori izvrševali Jezusovo preroško zapoved, zapisano v Matevžu 24:24: »Ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, v pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec.« (NS)
17 Na splošnem kongresu Božjega ljudstva v letu 1931 so enodušno sprejeli novo ime, da bi bili poznani kot Jehovine priče. Temu je sledila izdaja knjige Jehova, ki je predstavila Božje ime, ki so ga s tolikšnim veseljem nosili. Jehovine priče so to knjigo hvaležno sprejele v letu 1934, ko se je nacistični vodja, Adolf Hitler, odločil iztrebiti Jehovine priče v osrednji Evropi.
18. Kdaj in kako je razvoj dogodkov pokazal, da je bilo zbrano polno število »izvoljencev«?
18 To kar se je po tem zgodilo pokazuje, da je bilo zbiranje predanih, krščenih »izvoljencev« za nebeško kraljestvo dokončano. Kako? Zato, ker so v letu 1935 »izvoljenci« pozornost in napore osredotočili na »veliko množico«, prerokovano v viziji iz Razodetja 7:9—17. Kdo naj bi bil prištet v to »veliko množico«? Ljudje, ki so pripisovali slavo in čast Bogu Jehovi in Jezusu Kristusu in ki bodo nagrajeni z večnim življenjem na rajski Zemlji v katero bodo prišli živi, oziroma bodo preživeli največjo »stisko« v vsej človeški zgodovini. Ti ljudje so bili označeni kot zemeljske »druge ovce« dobrega Pastirja, Jezusa Kristusa. Radostno so se skupaj z ostankom »vsega Izraela«, ki še živi na Zemlji, združili v »eno čredo«.
Kakšen je tvoj odgovor?
◻ Zakaj republika Izrael ni tisti Izrael, ki je omenjen v Rimljanom 11:26?
◻ Zakaj naravnim Izraelcem ni uspelo napolniti vseh mest — vej — simbolične oljke?
◻ Kdo je obljubljeni Rešitelj in kdaj ter kako je prišel s Siona?
◻ Kdo sestavlja »ves Izrael« in kdaj je bilo njihovo polno število zbrano?
[Slika na strani 17]
Kaj je pomenil »kelih«, kot je rekel Jezus ob priložnosti, ko je osnoval Gospodovo Spominsko slavje?