Ali ‚vidiš‘ znamenje?

KO so učenci vprašali Jezusa o »znaku« njegove ‚navzočnosti in konca sestava stvari‘, so uporabili grško besedo semeion. Isto besedo so Grki uporabljali tudi za označbo simptomov kake bolezni. Ker naj bi Jezusov znak razodel, kdaj bodo nastopili zadnji ali smrtni dnevi satanovega svetovnega sestava, je uporaba takšne terminologije povsem primerna. Spoznavanje simptomov končne bolezni sveta bo za ljudi odločilno, da ne bi umrli skupaj s svetom. (Matevž 24:3; 1. Janezov 2:16, 17)

Kaj vse vključuje to znamenje?

Čim več simptomov ima bolnik, tem lažje bo izkušen zdravnik postavil točno diagnozo bolezni. Da bi jasno spoznali končno bolezen sveta, nam je Jezus povedal znamenje, sestavljeno iz mnogih ‚simptomov‘.

Da bi ugotovil vse dele tega znamenja, bi moral prebrati Matevžev evangelij 24. in 25. poglavje, Markov 13. poglavje in Lukežev 21. poglavje. Spodbujamo te, da to prebereš. Sedaj pa se obrnimo samo k nekaterim od mnogih simptomov ali znamenj, ki jih je Jezus omenil.

SPLOŠNA VOJNA: »Vstal bo narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo.« (Lukež 21:10, EI)

LAKOTA: »Bo pomanjkanje hrane.« (Matevž 24:7, NS)

POTRESI: »Po mnogih krajih bodo potresi.« (Marko 13:8, EI)

STRAH: »Na zemlji (bo) strah in obup narodov. ... ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet.« (Lukež 21:25, 26)

BOLEZNI: »Kužne bolezni (bodo) ... po mnogih krajih.« (Lukež 21:11, EI)

HUDODELSTVO: »Ker se krivičnost razmnoži, omrzne mnogim ljubezen.« (Matevž 24:12)

V čem so značilnosti znamenja drugačne?

Nobena teh stvari ni nekaj, kar bi spadalo samo v naše stoletje. Če naj bi ti pojavi označili »konec sestava stvari«, tedaj se morajo na nek način razlikovati od podobnih pojavov v prejšnjih časih. V čem?

Prvič, vsaka značilnost znamenja, se mora opaziti v eni generaciji. Jezus je rekel: »Ta generacija nikakor ne mine, dokler se vse te stvari ne zgodijo.« (Lukež 21:32, NS)

Drugič, posledice tega znamenja se morajo čutiti po vsem svetu. Jezus je govoril o ‚vsej naseljeni zemlji‘ (NS) in o ‚vseh narodih‘. (Matevž 24:9, 14, 30, 31 in 25:32)

Tretjič, te sestavljene okoliščine ali simptomi bi se morali v tem razdobju stopnjujoče slabšati. »Vse to pa je začetek nadlogam,« je rekel Jezus. (Matevž 24:8)

Četrtič, pojav vseh teh stvari bi morala spremljati sprememba obnašanja in postopkov ljudi. Jezus je opozoril: »Mnogim omrzne ljubezen.« Tudi apostol Pavel je napovedal poslabšanje obnašanja ljudi. (Matevž 24:12, NS; 2. Timoteju 3:1—5)

Kako resni so ti simptomi?

Ne podcenjuj resnosti današnjega stanja z besedami: ‚Toda, lahko bi bilo še huje!‘ Mar bi lahko nekdo z bolezenskimi simptomi — s precej visoko temperaturo — to enostavno prezrl, češ saj »bi lahko bilo še huje?« Namesto tega se vprašaj: Če današnji znaki ne pokazujejo, da živimo v ‚poslednjih dneh, ... v katerih je težko živeti‘, koliko slabše bi moralo tedaj biti, da bi kazali na to?

SPLOŠNA VOJNA: Evropski zgodovinar je rekel za avgust 1914: »S prvimi dnevi tega usodnega meseca se je končalo eno najbolj mirnih razdobij, ki jih je naša celina kdajkoli doživela.« Vendar niti druga svetovna vojna ni zagotovila miru. Nemški informativni časopis Der Spiegel trdi: »Od leta 1945. niti en sam dan ni bilo pravega miru na svetu. Strokovnjaki za mir so našteli od konca druge svetovne vojne 130 vojn, državljanskih vojn, uporov, genocidnih sporov in terorističnih akcij. Vmešanih je bilo skoraj 100 dežel in kakšnih 35 milijonov ljudi je izgubilo življenje, mnogo več kakor v prvi svetovni vojni.«

POMANJKANJE HRANE: Prvi svetovni vojni je sledilo resno pomanjkanje hrane. Problem lakote je ob koncu druge svetovne vojne bil tako resen, da so Združeni narodi najprej osnovali stalno posebno ustanovo FAO (Organizacija za poljedelstvo in prehrano), z namenom, da bi ublažili ta problem.

Kako je danes? Na osnovi raziskovanj dvajset članske komisije glede lakote v svetu je bilo objavljeno: »Problem lakote se danes silno razlikuje od tega problema v preteklosti. ... Sedaj je v mnogih predelih sveta iz leta v leto tako malo hrane, da je skupaj 25% svetovnega prebivalstva lačnega ali nezadostno prehranjenega in vsak osmi trpi zaradi izčrpanosti kot posledice podhranjenosti.«

POTRESI: Potresi se pojavljajo tako redno ‚po raznih krajih‘, da mnogi niso več tako pozorni na nje. Vendar je publikacija Earthquakes (Potresi) v letu 1973. opozarjala: »Mogoče ima nekdo zelo neprijeten občutek, da gremo ponovno proti dobi povečane potresne aktivnosti. Takšen občutek je, na žalost, točen.« Tri leta kasneje je pokrajino Tangšan na Kitajskem prizadel potres, ki ga je neki ameriški strokovnjak imenoval ‚največja potresna katastrofa v zgodovini človeštva‘. In koliko večjih potresov se od takrat še spomniš? Morda tistega v Alžiru, Italiji, Severnem Jemenu, Kolumbiji in Iranu?

STRAH: Nemški novinar Wolfgang Wagner je pisal poleti leta 1983: »Izgleda, da se je, ‚izsušilo‘ zaupanje v bodočnost, kot se posuši drevje, ko nanj pada kisel dež ... Dovolj razlogov imamo za strah, ki je zajel mnoge. V zgodovini je bilo vedno mnogo ubijanja in umorov, toda človek nikoli ni bil kot sedaj sposoben, da bi uničil samega sebe. Vedno je prihajalo do uničevanja živalskih in rastlinskih vrst, toda še nikoli doslej ni bilo s takšno naglico iztrebljenih toliko vrst.«

Govoreč o tem razdobju kot »stoletju strahu« piše hamburški časopis Die Welt: »Še nikoli ni bilo toliko snovi za branje o strahu kot sedaj.«

BOLEZNI: Po prvi svetovni vojni se je pojavila strahotna španska gripa, ki je vzela življenja najmanj 20 milijonov ljudi, dvakrat toliko kot jih je umrlo na bojiščih. Dr. William Foege, direktor atlantskega CDC (Centra za nadzor bolezni), pravi: »Predvidevam možnost, da se bodo v času našega življenja pojavile še druge bolezni, ki bodo enako smrtonosne kot tista iz leta 1918.« Dodaja še: »Komaj se osvobodimo ene bolezni, je že druga na vidiku.«

V zadnjih letih se je pojavil cel niz skrivnostnih »novih« bolezni; omenimo naj samo tri — legionarska bolezen, sindrom nagle zastrupitve in AIDS, ki se jih mnogi boje.

HUDODELSTVO: Večina ljudi je tudi brez statističnih podatkov prepričana, da je hudodelstva vse več — celo na nepričakovanih mestih. Novinarsko poročilo iz leta 1979 pravi: »Dolgo je Kitajska uživala ugled miroljubne družbe, ki je v veliki meri izkoreninila nasilno hudodelstvo, ki muči propadajoči kapitalistični Zahod. Vendar nedolgo zatem ... (danes) izgleda, da je to deželo zajel velik val kriminala.«

Današnja hudodelstva so čisto drugačna od prejšnjih. Po nekem poročilu ‚nasilni kriminal ne cveti samo v siromašnih četrtih morečih mest, temveč povsod. Še bolj značilno je, da postaja hudodelstvo vedno bolj surovo, nesmiselno in brezciljno — zato pa vse strašnejše‘.

Dobra vest sredi slabega

Drug pomemben del Jezusovega znamenja se je glasil: »Ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, za pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec« (Matevž 24:14, NS) Dobra vest je ta, da od 1914. vlada Božje kraljestvo iz nebes! Skoraj bo uničilo satanovo ureditev in zatem pričelo reševati probleme, ki so posledica splošnih vojn, pomanjkanja hrane, potresov, strahu, bolezni in hudodelstev. Zamisli si! Kmalu bodo izginili vsi ti in še drugi neugodni simptomi umirajoče družbe. Je lahko kakšna vest še boljša? (Primerjaj Psalm 46:9; 72:16; Izaija 33:24; Danijel 2:44; Miha 4:3, 4; Razodetje 21:3—5.)

Zato je rekel Jezus zatem, ko je opozoril v znamenju na razne simptome satanove umirajoče družbe: »Ko pa se bo to začelo goditi, se ozrite kvišku in vzdignite glave; zakaj vaše odrešenje se približuje.« (Lukež 21:28, EI)

To se je pričelo goditi od 1914. leta dalje. Spolnitev Jezusovega znamenja od 1914. leta dalje potrjuje, da je to pravi datum, na katerega je pokazovala biblijska kronologija. Da, 1914 je zares osrednja točka biblijskih prerokb!