Vprašanja bralcev

◼ Kako se nanaša na Abrahamovo zavezo tisto, kar je rekel Jezus v Janezu 10. poglavje o ovčjih hlevih?

Zaveza, ki jo je sklenil Bog Jehova z Abrahamom, predstavlja čudovit, dolgoročen Božji namen, da blagoslovi ljudi iz vseh narodov po Abrahamovem semenu. Ovčja hleva, o katerima je Jezus govoril v Janezu, 10. poglavje, predstavljata značilnosti odvijanja Božjega namena, razodetega v Abrahamovi zavezi.

Ko je Bog razširil zavezo, ki jo je prvič objavil v 1. Mojzesovi 12:1—3, je rekel Abrahamu: »Obiloma (te) bom blagoslovil in silno pomnožil seme tvoje, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju, in seme tvoje bo v last imelo vrata sovražnikov svojih; in blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas.« (1. Mojzesova 22:17, 18)

Toda kako bi se zaščitila ta (vrsta) semena in ostala čista in kako se bo spoznalo obljubljeno seme, kadar pride? Tu je Bog Jehova posegel in poskrbel za Zavezo zakona, posredovano po Mojzesu; ta zakon ni zanikal Abrahamove zaveze, temveč ji je bil dodan. (Galatom 3:16—18) Zahteve Zakona so pomagale Izraelcem, da se zaščitijo pred duhovno, moralno in fizično oskrunitvijo okolnih narodov. Izraelci so torej postali ovce znotraj zaščitnih zidov trdnega ovčjega hleva. Dalje, kakor piše v Galatom 3:24, je bil Zakon kot skrbnik, ki je vodil do mesijanskega »semena«, tako da bi Izraelci, ko se bo to »seme« pojavilo, mogli spoznati svojo grešnost in potrebo po njem.

Jezus Kristus je postal glavno seme Abrahamove zaveze, medtem ko je Bog nameraval izbrati še druge ljudi kot podrejeno seme. Apostol Pavel je zato pisal, da so tisti, ‚ki pripadajo Kristusu, resnično Abrahamovo seme, dediči glede obljub‘. (Galatom 3:29) Kako naj bi se spolnil ta vidik Abrahamove zaveze?

Kristus je prišel k ‚izgubljenim ovcam Izraelove hiše‘ in izbral zveste naslednike med ovcami v ovčjem hlevu Mojzesovega zakona. (Matevž 10:6) Hebrejce, ki so ga priznali kot Mesijo in kot pastirja, ki so ga tako potrebovali, je vodil v nov hlev, hlev duhovnega Izraela v napovedani »novi zavezi«, katere posrednik je Jezus sam. (Hebrejcem 8:7—13; Galatom 6:16) Pozneje so tudi obrezani Samarijani in neobrezani pogani bili odpeljani v ta hlev, torej postali del podrejenega (drugotnega) Abrahamovega semena. Jezus je rekel: »Jaz sem dobri pastir.« (Janez 10:11) Takšen je gotovo bil Hebrejcem in poganom, ki so postali maziljeni kristjani in so bili zbrani v ovčji staji nove zaveze.

Vse to pokazuje, kako sta ovčja staja Mojzesovega zakona za naravni Izrael in ovčja staja nove zaveze z duhovnim Izraelom služili skupaj z Abrahamovim semenom.

Kaj pa je z »drugimi ovcami«, ki niso bile iz »tega hleva«, hleva duhovnega Izraela, ki ga sestavlja podrejeno Abrahamovo seme? (Janez 10:16) Druge ovce prav tako prihajajo pod okrilje Abrahamove zaveze, ker je Bog obljubil Abrahamu, kot se gotovo spomniš, da bodo ‚v njegovem semenu blagoslovljeni vsi narodi na Zemlji‘. (1. Mojzesova 22:18) Za te druge ovce se lahko reče, da so v ločeni staji (posebnem hlevu) pod dobrim Pastirjem. Ti zagotovo niso v istem hlevu z ljudmi, ki so postali dediči Abrahamove obljube. Toda sodelujejo s podrejenim Abrahamovim semenom, tako da so ena čreda pod enim pastirjem, ki je glavno Abrahamovo seme. Te druge ovce imajo čudovito upanje na večno življenje v obnovljenem zemeljskem raju. Nihče ne bi mogel zanikati — da so blagoslovljene v Abrahamovem semenu.

Različna hleva ali staji torej, omenjeni v Janezu v 10. poglavju — ovčja staja Mojzesovega zakona za naravne Izraelce, staja za duhovni Izrael v novi zavezi in hlevu podobna ureditev za druge ovce, ki prihajajo iz ‚vseh narodov na Zemlji‘ — se vse nanaša na izpolnitev čudovitega Božjega namena, napovedanega v Abrahamovi zavezi.