Krščanska skromnost — dokaz modrosti

»Po nezasluženi dobroti, ki mi je dana, pravim vsakemu med vami, naj ne misli o sebi več, kakor se sme misliti, temveč naj misli po razumu, vsak po meri vere, ki mu jo je Bog dodelil.« (Rimljanom 12:3, NS)

1. Kaj kaže, da se danes ne ceni skromnosti?

KAKO malo ljudi danes ceni skromnost in jo tudi kaže! To je doba ogorčenih tekmovanj in skrajne konkurence. Rase, narodi, rodovi, združenja in posamezniki po svetu — vsi želijo biti najboljši, biti na vrhu. Nihče noče biti skromen. Ta duh je zajel celo družinski krog, kar se vidi po uporu mladih in ženskem osvobodilnem gibanju.

2. Zakaj mnenje Jehovinih prič o skromnosti ne sme biti takšno, kot ga ima ta svet?

² Toda pot sveta ni pot pravih kristjanov. Jehovine priče vedo, da so dolžne posnemati največji zgled skromnosti, ki ga je svet kdajkoli videl — Jezusa Kristusa, Božjega Sina. Za Jezusovo skromnost so značilne njegove pripombe: »Sin ne more sam od sebe ničesar delati.« »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen eden, Bog.« (Janez 5:19; Lukež 18:19) Da, vsi, ki želijo biti učenci Jezusa Kristusa, morajo biti skromni. Razen tega pa vsi, ki so takšni, s tem nič ne izgube, temveč vidijo, da je krščanska skromnost nagrajena in da je pravi dokaz modrosti.

3. Na katere načine se na splošno uporablja izraz »skromnost« ?

³ Izraz »skromnost« lahko pomeni« »omejeno velikost, količino ali obseg«. Lahko se tudi nanaša na to, kar je preprosto, to je »brez robatosti, brezobzirnosti ali nespodobnosti«. Pomeni lahko tudi, »da se nekdo zaveda svojih mej«, ali da je »brez ničemurnosti ali napuha«.a Apostol Pavel je pod Božjim navdihnjenjem spodbudil svoje brate v veri, naj bodo skromni, ko je pisal: »Po nezasluženi dobroti, ki mi je dana, pravim vsakemu med vami, naj ne misli o sebi več, kakor se sme misliti, temveč naj misli po razumu, vsak po meri vere, ki mu jo je Bog dodelil.« (Rimljanom 12:3, NS) Da, o sebi moramo imeti mnenje, ki ni ‚previsoko‘ in si ne pripisujemo prevelikega pomena zaradi prirojenih sposobnosti ali pridobljenih prednosti.

Razlika med skromnostjo in ponižnostjo

4. a) Kje se v Bibliji pojavlja hebrejska beseda, prevedena s skromnost? b) Kaj moramo zaključiti glede pomena te besede v Pregovorih 11:2?

⁴ V mnogih prevodih Biblije je skromnost pomešana s ponižnostjo. Hebrejska beseda, prevedena z besedo »skromnost«, se pojavlja samo v Pregovorih 11:2 in Mihi 6:8 (NS). In kaj pomeni? Označuje lahko preprostost, neomadeževanost ali osebno čistočo. Vendar lahko pomeni tudi to, da se nekdo zaveda svojih meja. V Mihi 6:8 bi lahko ta hebrejska beseda pomenila oboje, ker se nas tam enostavno spodbuja, naj ‚skromno hodimo s svojim Bogom‘. Toda ni tako s stavkom v Pregovorih 11:2, kjer beremo: »Ko pride napuh (prevzetnost, NS), pride tudi sramota; pri skromnih pa je modrost.« Tukaj je skromnost postavljena v nasprotje s prevzetnostjo. Kot nasprotje predrznosti je tukaj omenjena skromnost v smislu — da si ne domišljamo preveč, da se zavedamo svojih meja.

5., 6. Kako se lahko v primeru Boga Jehove prikaže razlika med ponižnostjo in skromnostjo?

⁵ Med ponižnostjo in skromnostjo je razlika. David je na primer rekel za Boga Jehovo: »Tvoja ponižnost me je velikega storila.« (Psalm 18:35, NS) Zares, Jehova se je bil pripravljen ponižati, ali biti ponižen in opazovati Davida ter biti z njim potrpežljiv, da bi postal velik kralj v Izraelu. O Jehovi zato beremo tudi naslednje: »Kdo je enak Jehovi, Bogu našemu, ki stoluje v višavi? ki se ponižava, da vidi, karkoli je v nebesih in na zemlji.« (Psalm 113:5, 6) Torej ni dvoma — da je Stvarnik tako zelo vzvišen, da se mora ponižati, da bi videl, kaj se dogaja v nebesih in na Zemlji.

⁶ Toda ali lahko za Jehovo rečemo, da je skromen zato, ker se zaveda svojih mej? Gotovo ne! Kako bi lahko glede Boga govorili o mejah, saj je neskončno moder in močan, čist, brezpogojno pravičen in celo poosebljena ljubezen? Nihče se z njim ne more primerjati. (Izaija 40:12—31)

7. a) Zakaj se lahko reče, da je človek lahko ponižen, ampak neskromen? b) Kako se vidi to iz primera apostola Petra?

⁷ Lahko, da so ljudje na primer ponižni, pa vseeno niso skromni. Lahko so ponižni in po srcu skromni, pa se iz njihovega mišljenja vidi, da se ne zavedajo svojih mej. Apostol Peter je bil gotovo ponižen človek. Ko je videl, kako je Jezus naredil čudež, s katerim je dokazal, da lahko vlada tudi živim stvarjenjem v morju, je Peter padel k Jezusovim nogam in rekel: »Pojdi od mene, ker sem človek grešnik, Gospod!« (Lukež 5:8) Beremo pa, da sta Jezus in apostol Pavel morala Petra pograjati. Nikjer ne opazimo, da je Peter zaradi karanja zameril. (Matevž 16:21—23; Galatom 2:11—14; 2. Petrov 3:15, 16) Peter je bil nedvomno ponižen apostol, ki se ni previsoko cenil. Toda ali je bil skromen tudi v smislu, da se je zavedal svojih meja? Ne vedno. Če bi bil takšen, ne bi trdil, da nikakor ne bo zapustil Učitelja, celo če bi se ga odrekli vsi ostali apostoli — pozneje pa je Jezusa zatajil trikrat! (Marko 14:29, 30, 66—72)

Trpljenje, ki ga je povzročila neskromnost

8. Zakaj se lahko reče, da so težave v vesolju posledica neskromnosti?

⁸ Neskromnost pa ni prinesla žalosti samo apostolu Petru, temveč se lahko reče, da je kriva za vse gorje na svetu — da, v vesolju — ta nesreča izvira iz neskromnosti. Zakaj? Angel ki ni bil skromen, je postal satan, hudič. Ni priznaval svojih meja ustvarjenega bitja. Ni bil zadovoljen s položajem, ki mu ga je dodelil Jehova, želel je biti enak Bogu. Pozneje je ta svoj ponos pokazal, ko je ponudil Jezusu vsa kraljestva sveta v zamenjavo za en sam poklon v znamenje čaščenja. Toda Jezus je skušnjavca spomnil, da gre oboževanje samo Bogu Jehovi. Satanova neskromnost — vedno je bil in je še predrzen — mu je prinesla sramoto in nazadnje bo zato uničen. (Matevž 4:8—10; Hebrejcem 2:14)

9. V čem je Eva bila neskromna?

⁹ Tudi Eva »mati vseh živečih« ni bila skromna. (1. Mojzesova 3:20) Privlačila jo je misel, da bi bila kakor Bog, da bi vedela, kaj je dobro in kaj slabo. Zakaj ? Zato, ker ni ostala skromna. Če bi bila skromna, bi bila skušnjavcu lahko odvrnila: ‚Zakaj naj bi si želela biti kakor Bog? Popolnoma sem zadovoljna s položajem, ki mi ga je namenil Bog, namreč da sem pomočnica popolnemu Adamu. Razen tega je bolje, da o tem povprašam Adama, ker mu je rekel, da je prepovedano jesti s tega drevesa.‘ Toda ne; Eva ni bila več skromna v odnosu do Stvarnika in moža. Neskromnost je Evo stala življenje, razen tega je vplivala na svojega moža, da je ubral samomorilsko pot. Torej je skromnost zelo važna? Da, zelo pomembna je! (1. Mojzesova 3:1—19)

10. Zakaj se vsi nagibamo k neskromnosti?

¹⁰ Izgleda, da smo vsi podedovali od prastaršev težnjo k neskromnosti. Kakor je Bog po potopu rekel, ‚je mišljenje človeškega srca hudobno od njegove mladosti‘. (1. Mojzesova 8:21) Zato je mogel David, ko je hudo zagrešil, moliti k Bogu: »Glej, v krivici sem se rodil in v grehu me je spočela mati moja.« (Psalm 51:5) In zato je Bog Jehova po preroku Jeremiji lahko rekel: »Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno: kdo ga more doumeti?« (Jeremija 17:9)

11. Se razmere, ki vladajo po vsem svetu, lahko pripišejo neskromnosti?

¹¹ Vse te mnoge stiske v svetu so posledica neskromnosti! Zadeva vse rase, narodnosti, vse rodove in celo vse družinske člane. Niti narodi Vzhodnega niti narodi Zahodnega bloka nočejo priznati svojih mej. Vsakdo želi biti na vrhu. Narodi ene rase se imajo za višje od naroda druge rase. Dejansko pride pogosto do spora med nekaterimi afriškimi plemeni enostavno zato, ker vsako pleme poskuša dokazati svojo domnevno premoč.

12. a) Kakšno škodo povzroči neskromnost mož? b) Kakšne so posledice neskromnosti velikega dela žensk?

¹² Kako pa je z neskromnostjo v družinskem krogu? V mnogih primerih je prišlo do nesoglasij zaradi moževe ali pa ženine neskromnosti. Ker so možje telesno in finančno bolj močni, se pogosto nagibajo k temu, da so »paše« ali šefi, posledica pa je veliko trpljenje družine. Nedvomno je takšno stališče delno odgovorno za gibanje za osvoboditev žensk, ki obtožuje moški šovinizem. Kako pa je z ženskami in še posebej s poročenimi ženami? Če so neskromne, često žanjejo trpljenje, včasih izgube tudi družino. (Galatom 6:7, 8) Takšne žene so prezrle osnovno biblijsko zahtevo, da naj bodo ‚podložne svojim možem kakor Gospodu‘. (Efežanom 5:21—23, 33; 1. Korinčanom 11:3, 7—10) Med ženskami po svetu je zelo očitna in razširjena neskromnost v pogledu poštenosti. Ker se košatijo s privlačnostjo v govoru, oblačenju in obnašanju, morajo te ženske nositi del krivde za tako razširjeno svobodno spolnost, zakonsko nezvestobo in razbite domove.

13. Kakšni so danes sadovi neskromnosti med mladimi ljudmi?

¹³ Čeprav so mnogi mladi ljudje skromni, pa je veliko takšnih, ki so prav neskromni. Ker niso skromni, so mnogi mladi ljudje nestrpni z odraslimi ali kritizirajo napake, ki so jih storile osebe starejše generacije. In kako modri so nekateri mladi glede zlorabe mamil, pijančevanja, lahkomiselne vožnje in nemoralnega življenja? Če bi bili ti mladi ljudje skromni, bi poslušali starejše, dobri nasveti, ki jim lahko dajo izkušene osebe, bi jim koristili.

Krščanska skromnost je resnično dobra stvar!

14. Zakaj je skromnost lahko primerna za naš odnos z Bogom Jehovo?

¹⁴ Če pokazujemo krščansko skromnost, smo zares na poti modrosti. Kot prvo — bomo v zaupnem odnosu z Jehovo. Bog od nas dejansko zahteva, da skromno hodimo z njim. (Miha 6:8) Razen tega bomo videli, da smemo biti le skromni, če pomislimo na ogromno razliko med nami in našim vsemogočnim in večnim Stvarnikom. Narodi so zanj kot prah na tehtnici, kot kapljica vode v vedru! (Izaija 40:15) Če smo skromni, bomo želeli ugajati Bogu Jehovi, to pa je vsekakor »začetek modrosti«. (Psalm 111:10)

15. Kako lahko skromnost pomaga krščanskemu bratu?

¹⁵ Če smo skromni, bomo vsekakor v boljših odnosih z našimi sotovariši, Jehovinimi pričami. Krščanski brat, ki je skromen, ne bo silil naprej da bi dobil službene prednosti. Skromnost mu bo pomagala, da se bo zavedal svojih mej, da premalo ve in da nima dovolj izkušenj na nekaterih področjih v primerjavi z drugimi. Skromnost ga bo navedla, da bo bolj skrbel za svoje duhovne sposobnosti, ne pa za to da bi postal pomočnik ali starešina. Če bo še naprej izkoristil vse priložnosti za širjenje svojega znanja in da pomaga svojim bratom v veri, bo morda prijetno presenečen, ko se ga bo predlagalo in imenovalo za odgovorni položaj v skupščini. Že neštetokrat se je tako zgodilo.

16. Zakaj je pametno, če je kristjanka skromna?

¹⁶ Tudi za sestre v skupščini je skromnost pot modrosti, in to ne samo v pogledu čistosti, čeprav se je ne podcenjuje. (1. Timoteju 2:9, 10; Titu 2:3—5) Če se zaveda svojih mej in vloge, ki ji je dodeljena v skupščini, bo skromna kristjanka modro nadzorovala svoj jezik. Pazila bo, da ne bo preveč zgovorna in da ne kritizira načina dela postavljenih starešin. (Primerjaj Juda 8, 9, 16.)

17., 18. a) Zakaj morajo biti mladi ljudje skromni in spodobni do svojih staršev? b) Kateri biblijski primer je naveden, da bi mogli videti, kako modro je poslušati nasvet starejših?

¹⁷ Podobno je z mladimi: če so skromni, dokazujejo, da so modri. Mladi, ki se skromno obnašajo, postanejo priljubljeni. Božja Beseda upravičeno zapoveduje, da spoštujejo svojega očeta in mater in da ju »v vsem« poslušajo. (Kološanom 3:20; Efežanom 6:1—3) Od mladih se zahteva skromnost, da tako delajo, ne pa da mislijo, kako so pametnejši od svojih staršev. Ali nisi dolžan svojim staršem biti hvaležen? Rodili so te. Vse odtlej skrbijo, da imaš hrano, obleko, streho nad glavo, da si pridobiš izobrazbo, se včasih poveseliš in duhovno te hranijo. Ali te ne bi že samo spoštovanje moralo navesti, da si spodoben do njih?

¹⁸ Če si spodoben in zaupaš staršem ter sprejemaš njihove nasvete — hodiš po poti modrosti. Gotovo so pametnejši od tebe, ker imajo več izkušenj. V svetu je zmeda, toda ne zaradi neznanja, temveč zaradi pomanjkanja zdrave modrosti. »Glej, besedo Jehovino so zavrgli, in kakšna modrost bi bila v njih.« (Jeremija 8:9) Celo v takšnih osebnih stvareh, ko denimo izbiraš tovariša za življenje, bo modro, če si skromen in spoštuješ mnenje svojih staršev, ker te ljubijo in ti želijo najboljše. Lahko ti dajo mnogo boljši nasvet od tvojih vrstnikov. Res je, da ti ne bodo laskali, toda to bo zate bolje. V Bibliji piše, da je kralj Roboam v starem Izraelu zaradi neskromnosti izgubil večji del svojega kraljestva. Zavrgel je nasvete starejših mož, ki so bili že svetovalci njegovemu očetu, in poslušal laskave nasvete svojih vrstnikov, mladih ljudi, ki so z njim odraščali. Bili so neizkušeni in kratkovidni kot on sam. (1. Kraljev 12:1—24)

19. Kako nam lahko skromnost koristi v službi oznanjevanja?

¹⁹ Krščanska skromnost nam bo tudi prišla prav, ko govorimo o imenu Boga Jehove in o njegovem Kraljestvu, bodisi v redni službi oznanjevanja ali priložnostno. Če bi bili preveč samozavestni, bi morda na nekatere poslušalce naredili vtis, mnogo več pa bi jih odbili. Vedno bi morali pritegniti pozornost na Boga Jehovo in njegovo Besedo, ne pa nase. Pri tem dobro odgovarja naslednji nasvet: »Slavite Kristusa kot Gospoda v svojih srcih, vedno pripravljeni, da odgovorite vsakomur za razlog vašega upanja, toda krotko in spoštljivo.« (1. Petrov 3:15, NS) Skromnost nam bo pomagala, da bomo blagi in spoštljivi.

20. a) Kaj smo se doslej naučili o skromnosti in neskromnosti? b) Katero vprašanje je ostalo odprto?

²⁰ Iz tega, kar smo pregledali, lahko vidimo, kolikšno škodo je neskromnost prinesla človeštvu. Videli smo tudi, da je modro biti skromen. Te misli bi nam morale pomagati, da se učimo biti skromni. Ali imamo za razvijanje krščanske skromnosti kakšno pomoč?

[Podčrtna opomba]

Se lahko spomniš?

◻ Zakaj Jehovine priče ne smejo na skromnost gledati enako kot svet?

◻ Kako more biti nekdo ponižen, pa vseeno ni skromen?

◻ Zakaj je prav, da smo skromni v odnosu z Bogom Jehovo?

◻ Kako nam lahko pomaga skromnost v službi oznanjevanja?

[Slika na strani 21]

Jezus je, ker je bil skromen, naredil vse, kar mu je zapovedal njegov nebeški Oče.

[Slika na strani 22]

Krščanska skromnost nam pomaga, da smo v dobrem odnosu z Bogom in z vsemi Jehovinimi pričami.