Božja Beseda je živa
Kdo je dejansko tvoj bližnji?
NEKI učitelj Božjega zakona, danega Izraelcem, je nekega dne vstal in skušal Jezusa z vprašanjem: »Učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?« Ko je Jezus odgovoril, da mora ljubiti Boga in svojega bližnjega kakor samega sebe, je učenik postave vprašal: »Kdo je moj bližnji?« Jezus je na to vprašanje odgovoril tako, da je povedal naslednjo zgodbo:
Nek Hebrejec je potoval iz Jeruzalema v Jeriho, pripoveduje Jezus. Mož je padel v roke razbojnikom, ki so mu vse vzeli, ga pretepli in pustili ležati napol mrtvega. Situacija je bila brezupna, saj bi mož kmalu umrl, če mu ne bi bil nihče pomagal.
Jezus pripoveduje dalje in pravi, da je slučajno prišel po isti poti hebrejski duhovnik. Kaj je naredil? Niti obstal ni! Brez najmanjšega usmiljenja v srcu je šel po drugi strani ceste mimo ranjenca in nadaljeval pot.
Čez nekaj časa pride tod mimo levit, mož, ki ima pravtako prednost, da služi v Božjem templju. Toda tudi ta ni imel usmiljenja v srcu. Pravtako gre na drugo stran ceste in se ne ustavi, da bi ranjencu pomagal.
Glej! Kdo je ta, ki pomaga ranjenemu Hebrejcu? To je neki Samarijan. Nenavadno je zato, ker so bili Judje in Samarijani sovražniki. V Bibliji piše: »Judje namreč se ne pečajo s Samarijani.« (Janez 4:9)
Samarijan mu ni le obvezal ran, temveč ga dal na svoje živinče, ga peljal v gostilno in tam poskrbel zanj. Zatem je dal celo denar v vrednosti dvodnevnega zaslužka gostilničarju ter rekel: »Skrbi zanj, in karkoli več potrošiš, ti poplačam jaz, kadar se vrnem.«
Na koncu zgodbe se je Jezus obrnil k učeniku postave in ga vprašal: »Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« (EI) Učenik postave je odvrnil: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« Nato je rekel Jezus: »Pojdi, tudi ti delaj enako!« (Lukež 10:25—37)
Kako čudovit pouk lahko imamo vsi iz tega! Ne glede na raso, barvo kože, narodnost ali družbeni položaj, so ljudje naši bližnji. In če želimo dobiti večno življenje, jih moramo ljubiti in jim delati dobro.