Upoštevaj prerokbo
»Tako je za nas preroška beseda še trdnejša in prav ravnate, če pazite nanjo kakor na svetilko, ki sveti na temnem kraju.« (2. Petrov 1:19, EI)
1. Kaj je odkril Jezus po Matevžu 16:21—28 in ali je bilo osupljivo?
JEZUSOVA služba na zemlji je bila pri kraju. Blizu Cezareje Filipove (v severni Galileji) je ta »Sin človekov« svojim učencem povedal, da bo kmalu umrl in potem prišel v slavi svojega Očeta. Zatem je rekel: »Resnično, povem vam: So nekateri izmed tukaj stoječih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Sina človekovega priti v njegovem kraljestvu.« (Matevž 16:21—28, EI) Kaj je moglo to pomeniti?
2. a) Kako so se spolnile Jezusove besede v videnju Petra, Janeza in Jakoba? b) Na kateri veličasten dogodek je to preroško pokazovalo?
2 Kakšnih 6 dni zatem je Jezus šel s Petrom, Janezom in Jakobom na višjo goro, verjetno je bil to Hermon, ki pripada libanonskemu pogorju. Tam se je zgodilo nekaj pomembnega! Jezus se je pred njimi spremenil, obsijan je bil s slepečo svetlobo. Mojzes in Elija sta se v tem videnju z njim pogovarjala. Zakaj pa ravno Mojzes in Elija? Zato, ker Jezusa Biblija jasno identificira kot »preroka«, ki ga je predstavljal Mojzes. Opravljal je podobno delo kot Elija v zvezi z Božjim kraljestvom, v katerem vlada Jezus. (Dejanja apostolov 3:22, 23; 5. Mojzesova 18:15—19; Malahija 4:5) Zato je bilo primerno, da sta se ta dva pojavila z Jezusom v videnju o njegovem prihodu v sijaju njegove bodoče kraljevske slave. (Matevž 17:1—5)
3. Katere Jehovine besede so poudarile važnost videnja?
3 Bilo je tudi prav, da se je ob tem slišal Jehovin glas iz nebes, ki je rekel: »Ta je Sin moj ljubljeni, Sin, ki je po moji volji.« Bog je še dodal: »Njega poslušajte!«
4. a) Zakaj bi moral ta dogodek vplivati tudi na nas danes? b) Na katero »preroško besedo« se sklicuje Peter v 2. Petrovem 1:19?
4 Kako je to videnje, ki zbuja globoko spoštovanje, vplivalo na apostole? In kako bi moralo vplivati na nas danes? Še kakšnih 30 let pozneje se je Peter še vedno bistro spominjal tega videnja. Rekel je: »Imamo besedo preroško tem trdnejšo.« Kakšno »preroško besedo«? Prerokbo, kot je tista iz Danijela 7:13, 14, ki je bila tedaj z Jezusovo spremembo potrjena, — prerokbo o prihodu Sina človekovega v veličastni kraljevski moči. (2. Petrov 1:16—19; glej tudi Izaija 9:6, 7.)
5. Kakšne pomembne podatke je dobila ta »beseda«?
5 Do tega časa so bile v »preroško besedo« vključene tudi prerokbe Jezusa Kristusa. Med njimi je bila tudi prerokba o Kraljestvu in »koncu sveta (sestava stvari)«, ki tudi napoveduje, da bo ‚prišel Sin človekov na oblakih nebeških z močjo in veliko slavo‘ v času svetovnih stisk, ki bodo brez primerjave. (Matevž 24:3—14, 30, 31) Pozneje so bile v »preroško besedo« vključene prerokbe o Kraljestvu, ki jih je Jezus Kristus odkril ostarelemu apostolu Janezu. Sem spadajo na primer tudi prerokbe iz Razodetja 1:12—16; 5:5—10; 11:15—17 in 14:14, 15.
Bodi pozoren na prerokbo!
6. Zakaj bi morala preroška beseda vplivati na nas danes?
6 Če je na Petra in njegova tovariša to preroško videnje tako vplivalo, kako bi tedaj moralo vplivati na nas danes! Ker je sedaj Sin človekov prišel v svoji slavi in sedel na prestol veličastnega Kraljestva, je gotovo skrajni čas da ‚ga poslušamo‘! Res bomo storili prav, če prisluhnemo preroški besedi, ki ‚kakor svetilka sveti na temnem kraju‘, in dovolimo, da osvetli tudi naša srca. (2. Korinčanom 4:6)
7. a) Kako je Pavel poudaril važnost prerokbe? b) Zakaj bi morali mi danes še posebej prisluhniti temu?
7 Tudi apostol Pavel je poudaril, da je nujno, da v naša srca vnesemo preroško besedo. Hebrejskim kristjanom je pisal, da je Bog od »nekdaj (od davnine) mnogokrat in na razne načine govoril očetom po prerokih« in da je v »zadnjih dneh (hebrejske ureditve) govoril po Sinu«. Ta preroška beseda, ki jo je izrekel Jezus, je bila silno pomembna. Če bi ga bili ubogali, bi bili rešeni. Pavel je rekel: »Zato nam je treba tolikanj bolj (več kot običajno, NS) paziti na to, kar smo slišali.« (Hebrejcem 1:1—4; 2:1) Danes, ko je pred nami konec vsega sestava stvari, imamo še toliko več razlogov, da poslušamo Jezusove besede. (Matevž 24:3, 35; primerjaj Izaija 55:6—11.)
8. K čemu bi nas morala spodbuditi preroška beseda in kakšna bo korist?
8 Poudariti je treba, da ne posvečamo pozornosti preroški besedi samo zato, da bi si pridobili znanje. Seveda ne! Ta beseda bi nas morala spodbuditi, da delamo po tem znanju, navesti bi nas morala, da izvršujemo Božjo voljo, in to še posebej sedaj, ‚v poslednjem delu dni‘. (Izaija 2:2, 3) Psalmist je rekel Bogu Jehovi: »Svetilka nogi moji je beseda tvoja, in stezi moji luč.« Ta beseda nam namreč omogoča, da stalno hodimo v luči resnice in da smo v zaupnem odnosu z našim Bogom. Ščiti nas, da ne bi zdrknili nazaj v satanov svet. (Psalm 119:105; Job 29:3, 4) Če želimo, da bi nam preroška beseda vedno koristila, moramo razviti globoko ljubezen do Biblije in vnesti v svoja srca vso njeno vest. To nas bo spodbujalo, da bomo vedno delali po Božji volji in ostali v njegovi besedi. (Marko 12:29—31; 1. Janezov 4:16; Juda 20, 21)
Preroški zgledi
9. a) Zakaj lahko rečemo, da biblijsko poročilo ni mrtva zgodovina? b) Kateri dan maščevanja je ponazorjen v poročilu?
9 V Bibliji se nadrobno opisuje svojeglavost starega Izraela. Zakaj? »To vse pa se jim je zgodilo kot zgledi, a napisalo se je za svarilo nam, na katere so prišli konci vekov!« To bi nam moralo vliti strah pred Bogom, da ne bi imeli ‚hudobnega srca nevere in se umaknili od živega Boga‘. (1. Korinčanom 10:11; Hebrejcem 3:12; Job 28:28) Biblijsko poročilo ni mrtva zgodovina! Nudi nam preroške primere in izreke, ki pokazujejo, da se bo Bog Jehova zopet maščeval, vendar v mnogo širšem obsegu, kot v dneh odpadlega Izraela. Božje kaznovanje Izraelcev, ki so vedno znova grešili, 607. pr. n. št. in 70. n. št. slikovito pokaže, kako se bo njegova silna jeza skoraj izlila še posebej na krščanstvo. Prav bomo storili, če bomo prisluhnili tej preroški besedi! (Jeremija 7:28, 32—34; Matevž 24:3—22)
10., 11. a) Katera primerjava nam pomaga spoznati, da res živimo v »poslednjih dneh«? b) Kako so še posebej sekte krščanstva spolnile to preroško besedo?
10 Očitno je, da smo vstopili v »poslednje dni« satanovega sistema svetovne vladavine. Treba je le primerjati današnji svet z besedami apostola Pavla v 2. Timoteju 3:1—5, 13, in spoznali bomo to dejstvo. Še posebej med zmedenimi (nejasnimi) sektami krščanskih religij najdemo ljudi, ‚ki hranijo videz pobožnosti, njeno moč pa so zatajili‘. Ne poznajo prave vesti o rešitvi. (Primerjaj Matevž 7:21—23).
11 Večina sekt krščanstva ustreza opisu, ki ga je dal Jehovin prerok, ko je rekel: »Dvoje zlo (hudobijo) je storilo ljudstvo moje: mene (Boga Jehovo), vir živih voda, so zapustili, da si izkopljejo vodnjake, počene vodnjake, ki ne drže vode.« (Jeremija 2:13) Sekte krščanstva pa so zapustile vrhovnega Gospoda Jehovo in pravična načela, ki so zapisana v njegovi Besedi. Sovražijo celo njegovo ime. Namesto tega imajo »počene vodnjake«, ker so se obrnili k filozofijam in človeškim teorijam in se vmešavajo v politiko sveta. V mnogih deželah njihove cerkve zaradi pomanjkanja podpore umirajo, ker ljudje v njih niso našli osvežilne vode resnice. Povsem nasprotno pa so tisti, ki zvesto služijo Jehovi, bogato duhovno poživljeni. (Izaija 55:1, 2; 65:13, 14)
Kaj pravijo posvetni voditelji
12. Zakaj je zaman upati v človeške voditelje glede nadaljnjega obstoja?
12 Biblija pa ni edina, ki opozarja na uničenje sveta. Sedanji generalni sekretar Združenih narodov je izjavil, da smo danes prvič v človeški zgodovini »na ozkem robu med katastrofo in preživetjem«. V spominih, ki jih je 1958. leta napisal bivši predsednik ZDA Harry Truman, piše: »Soočamo se (sedaj) s totalnim uničenjem. ... To uničenje je blizu, če ga veliki voditelji sveta ne bodo preprečili.« Toda ali so se v zadnjih 25 letih »veliki voditelji« kaj trudili, da bi preprečili popolno uničenje? Namesto tega trošijo več kot milijon dolarjev na minuto za najbolj peklensko uničevalno orožje. Psalmist je mislil prav na takšne »velike voditelje«, ko je pisal: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve.« (Psalm 146:3)
13., 14. a) Katero lažno upanje poudarjajo religiozni voditelji? b) Kakšno je pravo upanje po Izaiji?
13 Tragične situacije narodi niso zmožni ublažiti. Celo tako imenovani Združeni narodi so bili doslej bolj mesto za strankarske prepire kot pa zastopništvo za ustvarjenje miru in varnosti. Papež Pavel VI. in Janez Pavel II. sta se pojavila z velikim bliščem pred OZN. Rekla sta, da je to telo zadnje upanje človeštva za vzpostavitev enotnosti in miru. Pa je res tako?
14 V svoji preroški besedi govori Jehova o pravem upanju. Po Izaiji je napovedal rojstvo Sina, ki bo postal »Knez miru«. To je Jezus Kristus, ki je bil ponazorjen s kraljem Davidom. V prerokbi o Jezusu še piše: »Pomnoževanju njegovega vladarstva in miru ne bode konca na prestolu Davidovem in nad kraljestvom njegovim, da ga utrdi in podpre s pravico in pravičnostjo od tega časa do vekomaj. Gorečnost Jehove nad vojskami stori to.« (Izaija 9:6, 7) Toda kako bo Jehovina gorečnost privedla do ‚neskončnega miru‘?
Božje kraljestvo je blizu
15. Kako je Jezus poudaril upanje v Kraljestvo?
15 Jezus Kristus, ki je večji od Davida, je napovedal totalne vojne in stiske, ki jih bodo povzročile te vojne v 20. stoletju. Napovedal je strašne dogodke, trpljenje narodov in strah pred tem, kar naj bi še prišlo nad Zemljo. Zatem je rekel: »Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje rešitev vaša. ... Kadar vidite, da se to godi, vedite, da je blizu Kraljestvo Božje.« (Lukež 21:10, 11, 25—31) Božje Kraljestvo! To je rešitev človeških problemov. Ali nismo stoletja molili za prihod tega Kraljestva? Jezus nas je naučil tako moliti: »Vi torej takole molite: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na Zemlji.« (Matevž 6:9, 10, EI)
16. V kakšnem smislu je Božje Kraljestvo blizu?
16 Preroška beseda nam pove, da je Božje Kraljestvo sedaj blizu. V kakšnem smislu? To nam pojasnjuje Božji prerok Danijel. Zatem ko je opisal kraljestva ali vladavine človeštva v »času konca«, je rekel: »V dneh teh kraljev bo Bog nebes ustanovil kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo kraljestvo ne bo prepuščeno drugemu ljudstvu. Vsa ta kraljestva pa bo zdrobilo in uničilo, a samo bo ostalo na veke.« (Danijel 12:4; 2:44, NS) Zemlja torej ne bo zgorela v jedrski katastrofi, ki bi uničila vse človeštvo. Namesto tega bo Božje Kraljestvo zbrisalo z zemlje hudobne ljudi in narode in dalo zemlji trajno vladavino »Kneza miru«. (Izaija 9:6)
Božje maščevanje izvršeno
17. Kaj se bo zgodilo, ko bodo proglasili »mir in varnost«?
17 Biblijske prerokbe so osredotočene na naš čas. Pokažejo nam, kaj je neposredno pred nami. »Karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk, da imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje.« (Rimljanom 15:4) Preroška beseda opisuje ‚zadnje upanje za mir‘, osmega biblijskega kralja, kot škrlatno rdečo zver. Da, ta organizacija si lahko izmisli nekakšen nezanesljiv mir in sodeluje v razglasitvi »miru in varnosti!« — v soglasju s svojo listino in v spolnitev prerokbe iz 1. Tesaloničanom 5:3. Tedaj pa bo Jehova usmeril militaristične »rogove« osmega biblijskega kralja, da bodo opustošili lažno religijo, »Babilon veliki«. Njen najbolj graje vreden del so ravno sekte krščanstva. Tedaj pa, ko se bodo ti »rogovi« obrnili na boj proti Jagnjetu, Jezusu Kristusu, in napadli miroljubne Jehovine priče, bo Božji meč uničevanja udaril te narode in njihove vojske in ‚nihče ne bo ušel‘. (Razodetje 17:3—6, 12—17)
18. a) Kaj se bo zgodilo po preroški besedi narodom, ki bodo napadli Božje ljudstvo? b) Kako bo Bog dokončno opravil z zadevo?
18 Jedrsko orožje ne bo narodov zaščitilo v »bitki velikega dne Boga Vsemogočnega«, v bitki Harmagedon. (Razodetje 16: 14, 16) Če se bo orožje za masovno uničenje sploh uporabilo, tedaj bo to samo za medsebojno uničevanje narodov. V dneh pravičnega kralja Josafata v Judeji so sovražnikove čete želele napasti Božji narod, ki je bil dozdevno nezaščiten. Toda Jehova jim je po svojem preroku rekel: »Ne bojte se, ne plašite se spričo te velike množice; zakaj boj ni vaš, ampak Božji!« Jehova je postavil sovražnikom zasedo, da so se pričeli boriti drug proti drugemu, dokler se niso povsem uničili. (2. Letopisi 20:15—23; primerjaj Sodniki 7:22; Ezekiel 38:21—23; Zaharija 14:13.) Končni izid bo odločil Božji ustoličeni »Kralj kraljev« in njegove vojske angelov, ki bodo odstranile Jezusove sovražnike vse do zadnjega preživelega borca. Satan in njegovi demoni pa bodo vrženi v brezno. (Razodetje 19:11—16, 21; 20:1—3)
19. a) Kakšno lekcijo bi morali potegniti iz 1. Mojzesove 18:23—33? b) Kdo edino bo obvarovan v »veliki stiski«?
19 Ampak ali ni strašno, da bo Jehova uničil ves svetovni sestav, ne da bi si karkoli od njega še kdaj opomoglo? Morda nekateri mislijo tako kot Abraham o Sodomi in Gomori: če bi se našlo 50, 45, 30, 20 ali celo samo 10 pravičnih tam v svetu, tedaj ne bi bilo treba »Sodniku vse zemlje« vse to uničiti. (1. Mojzesova 18:23—33) Preroška beseda nam jasno pokaže, da je satanov svet počez in po dolgem krivičen in da bo krivičnost zbrisana z zemlje! (Jeremija 25:31—33; Zefanija 3:8) Edino meso, ki bo rešeno v tej »veliki stiski«, bo, kot je rekel Jezus, predano »meso« njegovih izbranih maziljencev in njihovih ovcam podobnih tovarišev. Nikogar drugega Jehova ne šteje k pravičnim. (Matevž 24:21, 22; 25:31—33, 46; Janez 10:16; Habakuk 3:1, 2, 12, 13)
20. Kaj moramo kot Jehovine priče delali v teh zadnjih dneh in zakaj moramo biti oprezni?
20 Jehovina preroška beseda »hiti« h končni izpolnitvi. Moramo pa jo »čakati«. (Habakuk 2:3) Kot Jehovine priče zato pogumno oznanjujmo »dan maščevanja Boga našega« in kot Jezusovi apostoli odkrito tolažimo z dobro vestjo o rešitvi tiste, ki so potrti. (Izaija 61:1, 2; Dejanja apostolov 4:8—13, 18—20) Bodimo budni, ubogajmo Jezusa: »Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka. Kajti tako pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje. Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.« (Lukež 21:34—36)
Kako bi odgovoril?
◻ Kakšen pouk potegnemo iz 2. Petrovega 1:16—19 in sorodnih stavkov?
◻ Kako nam bo koristilo, če ‚posvetimo pozornost preroški besedi‘?
◻ Kaj pove prerokba, da je blizu, in zakaj se ne bi smeli bati?
◻ Kaj bi morali delati, medtem ko se bliža Božji »dan maščevanja«?