Pitje — misliš o njem enako kot Biblija?

BIL je krščen kristjan. Ko so ga starešine njegove skupščine, ki jih je skrbelo zaradi tega, ker je pil, vprašali o tem, je priznal, da je popil nekaj piv in nekaj kozarčkov viskija. »Ampak nisem bil pijan«, je rekel.

Ta mladi človek je mislil, da vse dokler nisi pijan, ni važno koliko popiješ. Kaj ti misliš? Žalostno je sicer, toda poročila pokažejo, da tako menijo tudi nekateri izmed Božjega naroda. Ali pa je to biblijsko mnenje? Kaj piše v Bibliji o uživanju alkohola? Alkoholne pijače so res med mnogimi darovi, ki smo jih prejeli od svojega Stvarnika, Boga Jehove. Zato piše v Bibliji, da daje Bog vino, ki »razveseljuje srce človeku«; da vino »razveseljuje Boga in človeka«, da človeka ‚odobrovolji‘. (Psalm 104:15; Sodniki 9:13; Estera 1:10) Zaloga vina, ponazorjena s »trto«, se v Bibliji uporablja za označevanje blagostanja in varnosti. (Miha 4:4; Zaharija 3:10)

Vendar se ta dar lahko uporablja koristno ali zlorablja. V Bibliji je zapisano veliko opozoril glede zlorabe alkohola.

Nezmerno pitje

Kako je torej z mnenjem, ‚da ni važno, koliko nekdo popije, samo da ni pijan‘? Biblija vsekakor obsoja pijanost, ker v njej piše, da pijanci »ne podedujejo kraljestva Božjega«. (1. Korinčanom 6:9, 10) Ampak ali nas svari samo pred pijanstvom? Kako je s pitjem žganih pijač, čeprav se nekdo ne upijani?

V 1. Timoteju 3:2, 3 ne piše samo, da nadzornik ne sme biti »pijanec«, temveč da mora biti tudi »zmeren« v vseh navadah. Grška beseda ne.pha’li.on (v navadah), prevedena z izrazom »zmeren«, pomeni dobesedno »trezen, umerjen; vzdrževati se vina, popolnoma ali vsaj čezmernega pitja« (kurziv od nas). (Thayer’s Greek-English Lexicon of the New Testament)

Ko je našteval pogoje, ki jih morajo spolnjevati sluge pomočniki ali diakoni, je Pavel še rekel, da ne smejo biti »mnogemu vinu vdani«, ali »ne vdani obilnemu vinu« (EI). (1. Timoteju 3:8)

Da bi se kristjana predlagalo za nadzornika ali slugo pomočnika ali da bi še naprej služil kot takšen, mora biti glede pijač zmeren. V neki južnoameriški deželi je pred mnogimi leti trajala svatba do zore in vso noč se je pilo. Posledica je bila, da so bili brisani vsi starešine in vsi sluge pomočniki v skupščini!

Ali pa se zahteva zmernost samo od nadzornikov in slug pomočnikov? Nikakor ne, ker se v listu Titu 2:2 svetuje starcem, naj bodo »trezni« in »zmerni«. Ženskam v skupščini se podobno svetuje, naj bodo ‚premišljene, ne obrekljive in zmernih navad‘. (NS) (1. Timoteju 3:11) Tudi starejšim ženskam je rečeno, naj bodo »v vedenju, kakor se svetim spodobi, ne obrekljive, ne mnogopitju vdane«. (Titu 2:3)

Jasno je torej, da bi se naj kristjani ne izogibali samo pijanosti — kar je končni rezultat čezmernega pitja alkoholnih pijač — temveč nasploh nezmernega pitja alkoholnih pijač.

Kaj pomeni biti zmeren v pijači?

Ne more veljati eno merilo za vse, ker je vsak človek drugačen. Kako bo alkohol deloval na organizem neke osebe je pač odvisno od zdravja in telesne teže. Vseeno pa bi si moral zapomniti, kaj pravzaprav pomeni biti zmeren.

Najprej se pazi — da ne iščeš opravičil! Tako lahko se zgodi, da mislimo, da neugoden nasvet velja za druge, ne za nas. Toda če bi vsi mislili tako, tedaj nasvet seveda ne bi veljal za nobenega.

Kot drugo moraš vedeti, koliko alkohola brez nevarnosti preneseš. Telo povprečnega odraslega človeka (70 kg) lahko presnovi na uro 13 ml alkohola (približno 30 ml žgane pijače ali 100 ml namiznega vina). Če popiješ več, tedaj se prične alkohol kopičiti v krvi. Povprečen odrasel človek ponavadi popije dve običajni meria pijače, to pa povzroči, da naraste višina alkohola v krvi v nekaj minutah na 0,05%, pri tej količini pa večina ljudi že slabše vozi.

Tretji dejavnik, ki ga naj bi upošteval nekdo pa je — kaj menijo o tem drugi kristjani. V listu Rimljanom 14:21 beremo: »Dobro je, mesa ne jesti in vina ne piti in nič takega (ne storiti), nad čimer bi se tvoj brat spotikal.« Da bi torej ugotovil, ali piješ zmerno ali ne, se vprašaj: ali pijem običajno več od drugih? Ali so drugi — člani družine ali krščanski bratje in sestre — zaskrbljeni zaradi tega, koliko alkohola popijem? Sem znan po tem, da rad ‚kaj popijem‘, kar pomeni, da dosti pijem? In celo če praviš, da »preneseš več kot drugi« — ali Pavlove besede ne pokažejo, da bi morali misliti na to, kako gledajo na stvar naši bratje? Spomni se Jezusovih besed iz Lukeža 17:1: »Ni mogoče, da ne bi bilo prilik za pohujšanje; toda gorje tistemu, po katerem prihajajo.«

Seveda je pri tem treba pripomniti, da nihče izmed nas nima pravice drugim vsiliti svoje vesti. Ampak paziti bi morali, da ne postanemo preveč strogi ali kritični glede tega, koliko kdo popije. Apostol Pavel je rekel: »Ti pa, zakaj sodiš brata svojega? ali tudi ti, zakaj zaničuješ brata svojega? Saj se vsi postavimo pred sodni stol Božji.« (Rimljanom 14:10)

Upoštevati oziroma razsoditi pa mora vsakdo še nekaj, in sicer, zakaj sploh pije. Vprašaj se: Pijem zato, da bi se ‚izpregel‘, da si potešim žejo ali da zboljšam okus jedem? Ali pa pijem zato, da zatrem skrbi in razočaranja, da dobim ‚korajžo‘ ali zato, da bi se umaknil iz stvarnosti? Glede na ta zadnji razlog je psihoterapevt dr. Stanley Gitlou izjavil: »Živimo v družbi, kjer se, ko nastanejo težave, pač pije in če se neprijetno počutiš, si pomagaš s kemičnimi preparati. Nihče pa ti ne reče: ‚Sprijazni se s pritiski in se jih nauči premagovati!‘« Kaj bi moglo kristjanu pomagati, da bi se lažje spopadel s skrbmi življenja? ‚Kakšni kemični preparati‘ ali njegov odnos do Boga? (Psalm 4:8)

Se je treba včasih vzdržati pitja?

Da! Za alkoholika je nujno, da se povsem upre željam po vsakršnem pitju. To nas spominja na Jezusove besede iz Marka 9:43, kjer piše: »Če te ... pohujšuje roka tvoja, odsekaj jo; bolje ti je brez roke priti v življenje, nego imeti obe roki in oditi v pekel (geheno, NS, kar pomeni uničenje).« Če je pitje tvoj problem, zakaj ga ne bi ‚odsekal‘? Navsezadnje je bolje, da »prideš v življenje«! Krščanski starešina, ki vodi program za rehabilitacijo alkoholikov, pravi takole: »Popolna abstinenca ni previsoka cena za življenje v Božji novi ureditvi.«

Vzdržnost pa ne velja le za alkoholike; včasih je namreč za vse nas dobro, da se vzdržimo alkohola. V starem Izraelu duhovniki in Leviti niso smeli‚ kadar so imeli kakšno službeno dolžnost v shodnem šotoru ali templju, piti nobene alkoholne pijače; če bi pili bi jih doletela smrtna kazen. (3. Mojzesova 10:8, 9; Ezekiel 44:21) Tudi kraljem se je svetovalo, naj ne pijejo vina ali drugih alkoholnih pijač, kadar so opravljali uradne dolžnosti. Zakaj ne? »Da ne bi, ko so pili, pozabili postave in prevračali pravice komu, ki je v nadlogi.« (Pregovori 31:4, 5)

Kako pa je s tem danes? Kako bi se počutil, če bi vedel, da je pilot letala, s katerim letiš, pil? Gotovo ne dobro! Gre za življenja. Zato bi tudi kristjan moral biti previden s pijačo, preden gre na vožnjo z avtomobilom. Še bolj neprimerno pa bi bilo, če bi kristjan pil alkoholno pijačo tik pred ali med sveto službo oznanjevanja, preden gre na sestanek ali preden bo nekomu kaj svetoval iz Biblije. Zakaj bi bilo neprimerno tedaj piti? Ker gre za večno življenje!

Ali torej enako kot Biblija gledaš na pijačo? Bodisi da meniš tako ali drugače — gre za tvoje življenje, kakor tudi življenje drugih, ki se lahko spotaknejo zaradi tvojih nepremišljenih navad pri pitju. In še več, ker s svojim življenjem želimo ugajati našemu Bogu Jehovi, je bolje, da smo zmerni pri pitju alkoholnih pijač — čeprav so dar od Boga! Če pa je bolje zate, da se jih popolnoma vzdržiš, tedaj to na vsak način stori. Zapomni si, da je bolje »priti v življenje«!

Kaj pa lahko naredijo skupščinski starešine, da bi pomagali kristjanom, ki popijejo preveč alkohola? In kako je z alkoholikom — kaj se mu lahko pomaga? O teh in drugih vprašanjih bo govora v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]