Oznanjevanje evangelija — njegovo mesto v pravem čaščenju

»Da bi vaša vera ne slonela na človeški modrosti, ampak na Božji moči.« (1. Korinčanom 2:5, EI)

1. a) Po katerem delu so Jehovine priče znane po vsem svetu? b) Kako važno je to delo?

JEHOVINE PRIČE so povsod znane kot evangelisti (oznanjevalci evangelija) ali glasniki dobre vesti. Angleški sociolog, J. A. Beckford, je v časopisu Social Compass od januarja 1977, opozoril na to: »Jehovine priče so danes najbolj vztrajni in najodločnejši oznanjevalci evangelija in spreobračevalci.« Dodal je še: »To je očiten, čeprav često zanemarjen razlog, da to stražno-stolpno gibanje napreduje.« Ali Jehovi ugaja oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev? Tako zgodovina, kot sodobna dejstva na to odgovarjajo z da! Oznanjevanje evangelija ali dobre vesti o Božjem kraljestvu je osnova krščanstva. To je razpoznavni znak Božjega naroda tako v preteklosti kot danes.

2. Kaj je namen oznanjevanja Kraljestva?

² Zakaj se oznanjuje Kraljestvo? To omogoča ljudem, da pokažejo ljubezen in cenjenje do vsemogočnega Boga in njegovega človeštva. (Matevž 22:37—39) Najvažnejše pa je, da se z oznanjevanjem omogoči drugim ljudem, da spoznajo Jehovino edinstveno modrost in posebno moč. (Dejanja apostolov 1:8; 4:33; Efežanom 3:10)

Jehova je pokrovitelj dobre vesti

3. a) Zakaj se Jehovo lahko označi kot evangelista? b) Kdo je glavni oznanjevalec dobre vesti, in kaj je bila njegova naloga?

³ Jehova je prvi oznanil dobro vest. Njegova prva prerokba, je prinesla dobro vest, da bo nepopolno človeštvo po obljubljenem »Semenu« osvobojeno. (1. Mojzesova 3:15) Pozneje je Bog po svojem preroku Izaiji na povedal, da bo Mesija, Jezus Kristus, kot glavno »Seme« ‚oznanjal dobro vest krotkim‘. (Izaija 61:1) Jehova je torej namenil da bo Kristus oznanjevalec dobre vesti — evangelist.

4., 5. Kaj so delali angeli kot oznanjevalci evangelija?

⁴ Jehova je tudi drugim naročil, da oznanjujejo dobro vest. Mogočna duhovna stvarjenja, angeli, so dobili delo v tej Božji nalogi. Zanimivo je, da pomeni v hebrejščini in grščini beseda »angel« dobesedno »glasnik« in da izvira beseda »evangelist« iz dveh grških besed, ki pomenita »dobro« in »angel« (ali »glasnik«). Božji angel je na primer ‚objavil dobro vest Abrahamu‘. (Galatom 3:8; 1. Mojzesova 22:15—18) Ta dobra vest je oznanila, da bo obljubljeno »Seme« potomec Abrahama in da bodo vsi narodi blagoslovljeni v tem »semenu«. (1. Mojzesova 12:2, 3) Dvajset stoletij pozneje je angel Gabriel kot evangelist (sel) Zahariji najavil rojstvo Janeza Krstnika z besedami: »Poslan (sem), naj govorim s teboj in ti oznanim to veselo vest.« Janez Krstnik je pripravil pot glavnemu Abrahamovemu »Semenu«, Jezusu Kristusu. (Lukež 1:19)

⁵ Gabriel je bil še enkrat poslan kot evangelist (sel) k Mariji, ko ji je sporočil veselo vest, da bo rodila Jezusa. (Lukež 1:26—38) Mesece pozneje je angel-evangelist sporočil pastirjem vznemirljivo vest: »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.« Temu angelu se je pridružila še množica duhovnih stvarjenj, da so to dobro vest potrdili. (Lukež 2:8—14, EI) Nenavadni dokazi za to, da je Bog pokrovitelj dobre vesti in da jo po angelih podpira, niso prenehali z rojstvom njegovega Sina, temveč so bili vidni tudi v krščanski skupščini v prvem stoletju. Ko je angel osvobodil apostole, ki so bili v zaporu jim je zapovedal: »Pojdite in govorite ljudstvu.« (Dejanja apostolov 5:20, NS) Angeli so pomagali najti tiste ljudi, ki so se zanimali, in tako so pomagali Božjim služabnikom. (Dejanja apostolov 8:26; 10:3; 12:7—11) In apostol Janez, ki je pod navdihnjenjem opisal dogodke »na Gospodov dan«, je v viziji videl »angela, letečega po sredi neba, ki je imel večen evangelij, da ga oznani« — dejansko je nadzoroval širjenje kraljevske vesti, ki so jo oznanjevali Jehovini služabniki na Zemlji. (Razodetje 1:10; 14:6)

Kristusova naloga je bila: Širiti evangelij!

6. a) Kakšno osnovo je priskrbel Jezus za oznanjevanje dobre vesti? b) Kako je Jezus poskrbel, da se je oznanjevalo tudi po njegovi smrti?

⁶ Zakaj je prva krščanska skupščina tako neustrašeno in goreče oznanjevala? Ker jo je Kristus z Božjo modrostjo in pomočjo ustanovil na samem sebi kot nepopustljivo organizacijo oznanjevalcev evangelija. Njegovo delo je bilo dvojno. Prvič, izpolnil je svojo nalogo, ki je bila: »oznaniti blagovest krotkim« (Izaija 61:1). In drugič, izšolal je dvanajst svojih tovarišev za oznanjevanje in zatem še 70 drugih. Tako je ustvaril trdno jedro oznanjevalcev, ki naj bi po njegovi smrti še naprej oznanjevali dobro vest. (Matevž 10:5—42; Lukež 10:1—16)

7. Kako se Božja modrost razlikuje od človeške modrosti že po samem prenašanju dobre vesti ljudem?

⁷ Jezus je odločno oznanjeval Kraljestvo. Nenehno je oznanjeval evangelij, ker je vedel, da morajo ljudje slišati to dobro vest o Božjem Kraljestvu — o novi nebeški vladavini, ki bo na Zemlji ustvarila trajni mir in odstranila vse vzroke trpljenja. Zato je, za tem, ko je kot oznanjevalec evangelija šel skozi mesta in vasi, kjer je videl bedno duhovno stanje prebivalstva, rekel svojim učencem: »Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.« (Matevž 9:37, 38) Jezus je pričel takoj delati v soglasju s to prošnjo. Prva naloga njegovih apostolov je bila: »Grede pa oznanjajte: ‚Približalo se je nebeško kraljestvo.‘« Rotil je, naj se oznanjuje ljudem. Človek bi po svoji modrosti verjetno zapovedal, naj se izvede samovoljna socialna reforma ali bi predlagal podtalna revolucionarna zborovanja, ki bi naj človeštvo rešila težav. Toda Jezus je izrazil Božjo modrost, ker je preprosto rekel: ‚Pojdite, oznanjujte!‘ (Matevž 10:7, EI)

8. Ali je bil Jezus zadovoljen, ko so se njegovi učenci vrnili iz službe oznanjevanja; in zakaj?

⁸ Zatem, ko je Jezus tako svetoval, je govoril še drugim in tudi nje napotil na oznanjevanje. Ko so se ti oznanjevalci vrnili in povedali, da so bili uspešni, je radostno rekel: »Hvalim te, Oče, Gospodar neba in zemlje! da, si to skril modrim in razumnim in razodel nedoraslim.« (Lukež 10:21) Ti »nedorasli« so bili odrasli Kristusovi učenci, ki so z oznanjevanjem razodeli Božjo modrost še drugim. Temelj pravega krščanstva torej ni človeška modrost ali moč, temveč Božja modrost in moč, značilnost obeh pa je oznanjevanje Kraljestva.

Vsi učenci so oznanjevali

9. Navedi primere, ko zgodovinarji pokažejo, da je bilo oznanjevanje Kraljestva temelj zgodnjega krščanstva.

⁹ Če je oznanjevanje dobre vesti o Kraljestvu temelj krščanstva, potem so morali vsi takratni kristjani biti oznanjevalci evangelija. So res bili? Da, bili so; tudi zgodovina to potrjuje. Upoštevajmo, kaj o kristjanih prvega stoletja govorijo naslednja dela:

»Vsi kristjani so bili takrat ‚misionarji‘.« (History of Western Civilization)

»To prvo misionarsko delovanje pokaže, da oznanjevanje nikakor ni bilo omejeno samo na apostole, temveč je oznanjevala krščanska občina kot celota.« (New Catholic Encyclopedia)

»Želja, pričati o svoji veri in to potrditi s svojim življenjem, je lastnost, ki se pričakuje od vsakega kristjana.« (Ehcyclopedia Americana)

10. a) Kdaj je postala krščanska organizacija — organizacija oznanjevalcev? b) Kakšen čudežni dar so ti prvi kristjani dobili od Boga; in zakaj?

¹⁰ Od trenutka, ko je začela obstojati krščanska skupščina leta 33 n.št. je bila to organizacija oznanjevalcev evangelija. Njeni prvi člani, približno 120 jih je bilo, so se nemudoma odpravili na oznanjevanje Kraljestva. Božja beseda nam pove o tem: »Vsi se napolnijo svetega Duha in začno govoriti.« Ali si opazil, da so vsi, ne le nekateri, začeli govoriti o »velikih Božjih delih«. (Dejanja apostolov 2:4, 11) To je bil dokaz tega, da so ti častilci Boga dobili po njegovi moči in modrosti presenetljivo sposobnost, da so lahko oznanjevali v raznih jezikih, ki se jih niso nikoli učili. Krščanska skupščina je bila osnovana s čudežem, temelj te skupščine pa je oznanjevanje dobre vesti.

11. Kako je Peter poudaril, da morajo biti vsi kristjani — oznanjevalci?

¹¹ Še istega dne je Peter pokazal na zvezo Joelove prerokbe z novo osnovano krščansko skupščino. Rekel je: »In zgodi se v poslednjih dneh, pravi Bog: izlijem od Duha svojega na vse človeštvo, in prerokovali bodo sinovi vaši in hčere vaše; in mladeniči vaši bodo videli prikazni, in starcem vašim se bodo sanjale sanje; in tudi na hlapce svoje in na dekle svoje v tistih dneh izlijem od Duha svojega, in bodo prerokovali.« (Dejanja apostolov 2:17, 18; Joel 2:28, 29) Vsi kristjani brez izjeme, so bili oznanjevalci evangelija. Moški, ženske in celo mladi ljudje bi naj sodelovali v prerokovanju ali oznanjevanju, Božja dobra vest bi morala kar vreti iz njih.

Oznanjevanje vključuje opozarjanje

12. Zakaj vest o Božjem Kraljestvu ni za vsakogar dobra vest?

¹² Vest o Božjem Kraljestvu pa ni za vsakogar dobra vest, ker nosi tudi opozorilo pred uničenjem. Sedanji pokvarjeni sestav stvari in vsi, ki ga podpirajo, morajo izginiti, če naj ima dobra vest trajne koristi. (Pregovori 21:18) Pošteni častilci Jehove — Zemlje ne morejo spremeniti v raj, če je na njej še vedno hudobija, ki ‚maže‘ njeno lepoto. Pokrovitelj dobre vesti ni le zapovedal, da se mora govoriti o »milostnem letu Jehovinem«, temveč tudi o »dnevu maščevanja Boga našega«. (Izaija 61:2) Podobna je vest tudi drugega, v Razodetju omenjenega angela: »Bojte se Boga in dajte mu čast, ker je prišla ura njegove sodbe.« (Razodetje 14:7, EI)

13. a) Kaj so menili o oznanjevanju prvi kristjani? b) Pokaži, po Bibliji, kako so se prvi kristjani zavedali nujnosti oznanjevanja.

¹³ Kristjani prvega stoletja so se zavedali nujnosti in so dobro vest širili tako hitro, kot so le mogli. Širjenje dobre vesti je bila pravtako zunanja značilnost prvih kristjanov. »Pričakovanje konca ni bilo samo nedelavno pričakovanje prihoda Božjega Kraljestva«, temveč »se je pokazalo v neverjetni dejavnosti in v pospešenem trudu, da se svet pripravi na Kristusovo vrnitev in prihod Kraljestva«, je zapisano v delu Encyclopaedia Britannica. Skupščine so se redno opozarjale na pripravljenost glede bližnjega konca. Apostoli so razumeli, da je treba evangelij pospešeno oznanjati, ker je bilo ljudi treba opozoriti na bližnje Božje maščevanje. Zato se je krščanstvo širilo kot gobe po dežju. (Rimljanom 10:13, 14; 1. Tesaloničanom 5:2, 6; 2. Petrov 3:11—14)

14., 15. Kako je oznanjevanje evangelija vplivalo na zgodovino?

¹⁴ Čeprav je bila vest o Kraljestvu po prvem stoletju pridušena in tudi popačena, se je še vedno pričakovalo konec. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je bila ekspedicija, na primer, ki jo je vodil Kolumb v 15. stoletju na zahodno poloblo, delno pripravljena tudi zato, da bi se moralo Indijo doseči z dobro vestjo, preden bi se Kristus vrnil. Poznejša preseljevanja ljudi, kot je bilo seljenje Puritancev v Ameriko v 17. stoletju, gibanje baptistov, kvekerjev in metodistov v 18. stoletju in izseljevanje Nemcev v Rusijo in Palestino v 18. in 19. stoletju, — so bila spodbujana s podobnim glediščem.

¹⁵ Se torej lahko reče, da je imelo oznanjevanje evangelija ali dobre vesti, ki ga je začel Jezus, tudi daljnosežne in trajne učinke? Zgodovina odgovarja z da. Oznanjevanje sicer ni bilo vedno popolnoma soglasno s Kristusovimi navodili, vendar je na svet še vedno dosti vplivalo. Encyclopaedia Britannica zaključuje povzetek o »krščanstvu« z besedami: »Krščanstvo je duhovna moč, ki je na zgodovino človeštva močneje vplivala in jo morda globlje spremenila kot karkoli drugega.«

Oznanjevanje evangelija — danes

16. a) Kaj smo lahko ugotovili o kristjanih v prvem stoletju? b) Kakšno vprašanje bi si lahko postavili glede oznanjevanja danes?

¹⁶ Ko smo tako pregledali biblijsko in posvetno zgodovinsko poročilo, smo ugotovili nekaj pomembnega: da so bili vsi kristjani prvega stoletja oznanjevalci evangelija. Da bi nekdo bil kristjan in to tudi ostal, mora redno oznanjevati. Ali je danes takšno služenje Bogu zastarelo, naivno in neprijetno? Ljudje morda mislijo tako, ampak Bog ne. (Pregovori 16:25; Jeremija 8:9)

17. Kako so Jehovine priče obnovile pravo obliko oznanjevanja evangelija?

¹⁷ Sodobna zgodovina Jehovinih prič pokaže, da je oznanjevanje dobre vesti o Kraljestvu znova v polnem zamahu. Ker Jehovine priče poslušajo Kristusove zapovedi, se ta dobra vest oznanjuje več kot kdajkoli. Preden bo prišel konec tega sestava stvari, mora biti dano splošno pričevanje. (Matevž 24:14) V preteklih 100 letih je to delo glavno delo Jehovinih prič. V prvi angleški izdaji časopisa Stražni stolp, tedaj se je imenoval Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence (Sionski Stražni stolp in oznanjevalec Kristusove navzočnosti), je bilo o namenu izhajanja tega časopisa rečeno:

»To je prva izdaja prvega letnika ‚Zion’s Watch Tower‘ in zato je prav, da pojasnimo namen njegovega izdajanja. ... Živimo v ‚zadnjih dneh‘ ... in želimo, da bo ‚hiša vere‘ zaradi tega popolnoma budna.« (Julij 1879)

Pozneje, leta 1884 so Jehovine priče kot skupščina oznanjevalcev evangelija osnovale združenje. Smisel tega je bil pojasnjen v drugem členu njihove ustavne listine:

»Združenje se je osnovalo zato, da bi se širilo biblijske resnice v raznih jezikih z izdajanjem letakov, časopisov in druge verske literature, in z vsemi drugimi zakonitimi sredstvi.«

Ali je bilo tako? Zgodovina odgovarja: Da.

18. Kako je oznanjevanje Jehovinega ljudstva v svetu zbudilo pozornost?

¹⁸ Oznanjevanje dobre vesti Jehovinih prič je v svetu zbudilo pozornost. Ne le, da ga samo opažajo, temveč se o tem govori v sredstvih javnega obveščanja, pred najvišjimi sodišči in v zgodovinskih knjigah. Prvi Stražni stolp je izšel v mesečni nakladi 6 000 izvodov in v enem jeziku (angleščini), sedaj pa je to najbolj razširjen verski časopis; izhaja mesečno v 1​0 0​5​0 0​0​0 izvodih in v 102 jezikih. V primerjavi z nekaj tisoč urami, ki so jih v 19. stoletju letno porabili za oznanjevanje evangelija, je tudi ta številka danes veliko večja. Leta 1982 se je porabilo za oznanjevanje več kot 384 milijonov ur in oddalo 286 milijonov časopisov; in dobrih milijon in pol družin v 205 deželah in otočjih je imelo korist od brezplačnih biblijskih študijev. In vse to se je doseglo z razmeroma majhnim številom — 2 477 608 oznanjevalcev (1982. leta)!

19. a) Komu pripisujejo Jehovine priče zahvalo za to, da je njihovo oznanjevanje dobre vesti uspešno? b) Kaj naj bi delal po Matevžu 10:7, če si oznanjevalec evangelija?

¹⁹ Ali mislijo Jehovine priče, da so tako presenetljivo uspešne zaradi svojih sposobnosti in moči? Ne. Vsa čast za to gre našemu modremu in močnemu Bogu, Jehovi, prvemu oznanjevalcu dobre vesti. Kaj boš pa ti naredil? Če si doumel, da pravo čaščenje vključuje oznanjevanje dobre vesti in če želiš ugajati Jehovi, tedaj redno oznanjaj dobro vest, teden za tednom. Kajti Jezus je rekel: ‚POJDI, OZNANJUJ!‘ (Matevž 10:7)

Lahko odgovoriš na naslednja vprašanja —

◻ Kako to, da je Jehova pokrovitelj oznanjevanja dobre vesti?

◻ Kakšno vlogo imajo v oznanjevanju dobre vesti angeli?

◻ Za kakšno delo je bil zavzet Jezus Kristus?

◻ Zakaj lahko rečemo, da mora biti nekdo, ki želi biti pravi kristjan, tudi oznanjevalec?

◻ Kaj so Kristusovi nasledniki kljub vsemu še vedno trdno pričakovali?

◻ Kako dokazujejo Jehovine priče danes, da so pravi oznanjevalci dobre vesti?

[Slika na strani 9]

Nebeški in zemeljski evangelisti skupaj oznanjujejo dobro vest.