Oboroženi za borbo proti hudobnim duhovom
»Kajti (bojujemo) se ... zoper hudobne duhove pod nebom.« (Efežanom 6:12, EI)
1. Kakšno borbo bijejo kristjani in kako dolgo bo še trajala?
DOKLER bodo obstojale hudobne duhovne sile in svet, ki mu vladajo, se moramo boriti, da ne pridemo pod njihov vpliv. Apostol Pavel je pisal: »Nadenite si vso bojno opravo Božjo, da se boste mogli ustaviti hudičevim zvijačam. Kajti ni se nam bojevati zoper kri in meso, ampak zoper vladarstva, zoper oblasti, zoper svetovne gospodovalce te teme, zoper hudobne duhove pod nebom.« (Efežanom 6:11, 12, EI)
2. a) Kakšen dodaten boj še moramo biti, ker je prvi človeški par podlegel prvi satanovi vabi? b) Kako pokaže Biblija, da je stanje zelo resno in da se moramo zares oborožiti za borbo?
2 Ampak niso samo ti zunanji napadi hudobnih duhov tisti, proti katerim se moramo boriti; nepopolnost, ki smo jo podedovali, ker se Adam in Eva nista uprla prvim satanovim poskusom, nam borbo še posebej otežkoča. Zato piše v Bibliji: »Kajti mišljenje človeškega srca je hudobno od njegove mladosti.« (1. Mojzesova 8:21, EI; Rimljanom 5:12) Celo apostol Pavel se je moral boriti, da bi pravilno delal. »Kadar hočem dobro delati«, je pojasnil, »se me drži hudo.« (Rimljanom 7:21—23) »Varljivo je srce nadvse in hudo popačeno«, piše v Bibliji. (Jeremija 17:9) Jasno je torej, da moramo biti oboroženi za borbo proti hudobnim duhovom, da bi nas ne navedli k nepravilnim dejanjem!
Borba proti materialističnim željam
3. a) Kaj se lahko naučimo iz tega, kako se je satan v začetku približal Evi? b) Kako lahko misli človek, ki teži za materialnimi stvarmi?
3 Prepričani smo lahko, da nas bodo hudobni duhovi poskusili navesti, da bomo naklonjeni materializmu. Videli bodo, da nas mikajo stvari, ki ‚ugajajo očem‘. (1. Janezov 2:16) Spomni se, da se je satan v začetku približal Evi, tako da ji je pritegnil pozornost k drevesu s prepovedanim sadom, ki je sicer izgledalo nedolžno. Ker se je začela zanimati za drevo in njegove sadove, je Eva videla, »da je veselje očem in da je zaželeti to drevo«. Kaj se je potem zgodilo? »Vzela je torej od sadu njegovega ter jedla.« (1. Mojzesova 3:6) Hudobni duhovi bodo na podoben način izkoristili našo naravno željo za lepimi stvarmi. Prav gotovo so oni krivi za to, da se včasih sliši takšnole opravičilo: ‚Če že moram delati, tedaj lahko zaslužim več denarja in si privoščim več stvari. Tako jih lahko tudi delim z drugimi.‘
4. a) Kakšno dajanje je pohvalno, in kakšno dajanje je nepravilno? b) V kakšno zanko so se ujeli nekateri Božji služabniki v preteklosti, in se je moramo tudi mi varovati?
4 Seveda je hvalevredno, če Jehovine priče, ki imajo več materialnih dobrin, te delijo s tistimi, ki imajo manj, tako so delali tudi prvi kristjani na skupnih pojedinah. (Juda 12) Kaj pa, če pa ima nek človek prikrit motiv, in daje nekomu darilo morda zato, ker ve, da mu bo ta za ‚vračilo‘ dal prednostno službo v krščanski skupščini? To res ne bi bilo pravilno! Narobe pa bi storil tudi tisti, ki je darilo vzel in se misli oddolžiti s takšno uslugo. Takšno dejanje bi se lahko primerjalo z jemanjem podkupnine. Pametno je, če kristjan pazi, da ne pade v takšno zanko, v zanko, v katero so se v preteklosti ujeli nekateri Božji služabniki, ki so jim bili zaupani odgovorni položaji. (1. Samuelova 8:1—3; 2. Letopisi 19:6, 7)
5. Kakšna je nevarnost, če postanejo nekemu človeku materialne stvari zelo pomembne?
5 Če postanejo materialne stvari posebej pomembne v življenju nekega človeka, tedaj je takšen v zelo nevarnem položaju, ne glede na to, kaj on o tem meni. Kaj se lahko zgodi? Duhovnost se lahko in tudi se, pogosto počasi potisne ob stran. Jezus je v svoji priliki opisal, kakšni so nekateri, ki so spoznali Božjo resnico: »Ker hodijo za skrbmi in bogastvom in slastmi življenja, se s tem zaduše in ne obrode dozorelega sadu.« (Lukež 8:14) Če pa zviti napadi hudobnih duhov niso uspeli zadušiti duhovnosti, pomeni, da sploh niso uspeli?
6. Kako lahko vpliva materialistično stališče nekega kristjana na ostale brate v veri?
6 Upoštevati moraš, kako lahko materialistično stališče takega človeka vpliva na druge v skupščini. Mar bodo mlajši člani skupščine, ki zlahka pridejo pod tuj vpliv, ko vidijo kristjana, kako se trudi, da bi veliko zaslužil in pridobival lepe stvari, spodbujeni, da najprej iščejo Božje Kraljestvo? Kaj ti misliš? Ali morda ni res, da bodo tisti, ki so še novi v resnici, in ki sicer nagibajo k temu, da sledijo materialističnim ciljem — mogoče v svoj duhovni propad — ko opazijo očitne prednosti posedovanja materialnih dobrin, to posnemali in morda tudi duhovno propadli?
7. a) Zakaj je zgled krščanskega starešine iz Nemčije dober? b) Kako se v svetu meri uspeh; in kako naj bi kristjani gledali na takšna stališča? c) Bi smeli kritizirati tiste, ki imajo več materialne posesti?
7 Prav bi bilo, če prisluhnemo izkušnjam krščanskega starešine iz Nemčije, ki je slučajno precej premožen. Brat v veri, ki je bil seznanjen z njegovim finančnim stanjem, ga je vprašal, zakaj se vozi z avtomobilom znamke Volkswagen (cenejša vrsta avtomobilov) in živi v skromnem stanovanju. Brat, starešina, mu je resno odgovoril: »Če bi vozil Mercedes (boljši avtomobil) in živel zapravljivo, bi lahko to škodljivo vplivalo na duhovno stanje krščanskih bratov in sester.« Kako drugačno je to stališče od posvetnega! V svetu je običaj, da se ljudje ‚bahajo s sredstvi, ki jih imajo‘. (1. Janezov 2:16) Po posvetnem merilu se uspeh meri po količini denarja in materialne posesti. Ampak v krščanski organizaciji naj ne bi bilo tako! Biti moramo tako oboroženi, da se ne bo niti ena satanova misel vrinila v naše misli in misli krščanske skupščine. Istočasno bo naša predanost Bogu skupaj z zadovoljnostjo pomagala, da ne bomo kritizirali tistih, ki kot izgleda, živijo preveč razkošno. (1. Timoteju 6:6—8)
8. a) Kakšen zgled nam je dal Jezus Kristus? b) Kaj se lahko vprašamo?
8 Nikoli ne bi smeli pozabiti na stališče in zgled našega Učitelja, Jezusa Kristusa. Čeprav bi bil lahko Jezus imel velik ugled in bogastvo, in bi bil lahko živel v razkošju, ni težil za temi stvarmi. Včasih ni imel niti osnovnega za življenjske potrebe. (Matevž 4:8, 9; 8:20) Zakaj pa je bil tako požrtvovalen? Zato, ker je poznal pravo vrednost stvari. Vedel je, da mora izvrševanje Božje volje dati na prvo mesto. (Janez 4:34) Smo si ga vzeli za zgled in ali se trudimo, da ga posnemamo s svojim življenjem? Za kaj se pravzaprav trudimo — da bi imeli sedaj prijetno in udobno življenje ali da si pridobimo večno življenje v Božji novi ureditvi? (Hebrejcem 12:2, 3; 1. Petrov 2:21—24; 3:14)
9. Kakšno duhovno orožje potrebujemo, da bi se lahko borili proti materialističnim nagnjenjem; in kako nas to orožje lahko ščiti?
9 Za našo borbo proti hudobnim duhovom in njihovem trudu, da nas navedejo na materializem, potrebujemo orožje, in sicer duhovno orožje. Obleči si moramo »oklep PRAVIČNOSTI«, kar pomeni, da moramo delati, kar je pravilno v Božji očeh. (Efežanom 6:13, 14) Dobro bi bilo, da se sedaj ‚odrečemo sami sebe in posnemamo Jezusov zgled‘, ker je Jezus tudi rekel: »Kaj namreč človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?« (Matevž 16:24—27, EI; primerjaj Matevž 6:33.) Drugi zelo važen del bojne opreme je ‚velik‘ »ščit VERE«. (Efežanom 6:16) Resnično moramo verovati v Božji novi sestav, ki prihaja in ne v tem starem sestavu zadovoljevati svojim željam. Nikar ne pozabimo, da bo kmalu izginil skupaj s svojim bogastvom. (1. Janezov 2:17; Ezekiel 7:19)
10. Kateri del bojne opreme je še posebej pomemben v borbi proti materialističnim težnjam; in zakaj?
10 Toda da bi se mogli boriti proti prefinjenim oblikam materializma, potrebujemo še poseben del bojne opreme, namreč ‚čelado REŠITVE‘. V drugem apostolovem pismu piše, da moramo imeti tudi ‚ČELADO UPANJA NA REŠITEV‘. (Efežanom 6:17; 1. Tesaloničanom 5:8) Če ‚upamo na rešitev‘ pomeni, da pričakujemo nagrado od Boga, zato ne bomo težili za udobnim življenjem v tem svetu.
11. Kako je Mojzes pokazal, da je imel čelado ‚upanja na rešitev‘?
11 Mojzes je imel takšno čelado ‚upanja na rešitev‘. Čeprav je odrastel kot sin faraonove hčere, se ni odločil za začasno »korist od greha« na dvoru ali od ‚egiptovskih zakladov‘. Zakaj ? »Gledal je na povračilo.« Mojzes je veliko in globoko razmišljal o Jehovinih obljubah. Mojzes ni samo nekaj slišal ali nekaj malega prebral o Jehovi. V Bibliji piše, da je ‚vztrajal, kakor da bi videl Nevidnega‘. (Hebrejcem 11:24—27) Za Mojzesa je bil Jehova resničen, in takšne so bile tudi njegove obljube o večnem življenju. Če se želimo uspešno upreti satanovim napadom, mora biti naše upanje v večno življenje še kako trdno, oziroma resnično.
Boj proti nemorali
12. Kaj so ustvarili hudobni duhovi, da bi uspešno ‚napadli‘ kristjane?
12 Kot je že bilo omenjeno v prejšnjem članku, je glavno sredstvo hudobnih duhov v borbi proti kristjanom ravno nemoralnost. Poskušajo željo po spolnosti, ki nam jo je dal Bog — ki se sme potešiti samo v zakonu — speljati na napačen tir. Hudobni duhovi so praktično povsod uspeli ustvariti okolje in situacije, v katerih so kristjani v skušnjavi glede spolnih odnosov izven zakonske skupnosti. Katero orožje nam bo pomagalo odbiti takšen napad hudobnih duhov?
13. Kako je Jožef pokazal, da je imel »oklep pravičnosti«?
13 Zelo važno je imeti na sebi »oklep pravičnosti«. Odločeni moramo biti delati samo tisto, kar Jehova odobrava. (1. Korinčanom 6:18) Tudi Jožef je bil tako oborožen. Ko ga je Potifarjeva žena, ki je bila močno nagnjena k spolnosti, iz dneva v dan nagovarjala: »Lezi z menoj«, ji je Jožef odgovoril: »Kako bi torej jaz storil toliko zlo in grešil zoper Boga?« (1. Mojzesova 39:7—12) Kakor Jožef, moramo tudi mi misliti na posledice nemoralnosti, ki bi si jo naše »varljivo srce« morda zaželelo. (Jeremija 17:9)
14. O čem bi morali razmisliti, da bi nam to pomagalo izogniti se nemoralnosti?
14 Najprej bi morali razmisliti, kaj bo menil Bog, če prestopimo njegov zakon. Satan je zasmehoval Jehovo in trdil, da mu ljudje, če bodo izpostavljeni skušnjavam, ne bodo ostali zvesti. Zato nas Jehova spodbuja: »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.« (Pregovori 27:11) Zato razmisli: ali želiš prekršiti Božji zakon in razžalostiti Boga, razveseliti pa satana? (Psalm 78:38—41) Bi mogel kaj takega storiti, če resnično ljubiš Jehovo? Razmisli tudi o tem, kaj je pametnejše, ker ti edino Jehova lahko dá večno življenje. (1. Janezov 5:3; Rimljanom 6:23)
15. Katero gledišče pozabljajo tisti, ki zapadejo v nemoralo?
15 Kristjani, ki podležejo satanovemu napadu, dejansko izgubijo duhovnost in dalekovidnost. To pa potem lahko primerjamo s stanjem Elizejevega služabnika. Spomni se, kako je Elizej zanj molil: »Jehova, prosim, odpri mu oči, da bi videl.« In služabnik je videl »goro ... polno konj in ognjenih voz okoli Elizeja«. (2. Kraljev 6:15—17) Ali vidiš, kdo nas opazuje? Opazuje nas Jehova, pa tudi Kristus in angeli. (Psalm 11:4; 34:7; Hebrejcem 1:14; Matevž 18:10) Mi smo takorekoč na gledališkem odru. (Primerjaj 1. Korinčanom 4:9.) Kako bi se mogel človek, ki ima takšno biblijsko gledišče in ve, da se vsak njegov korak opazuje odzgoraj, zaplesti v nemoralo?
16. Kaj vse nam bo, seveda če bomo to upoštevali, pomagalo, da se ne zapletemo v nemoralo?
16 Če si v skušnjavi v zvezi z nemoralo, tedaj pomisli, kako bo to vplivalo na krščansko skupščino. Ljudje bodo lahko sklepali, da Jehovine priče niso nič od sveta in lahko se zgodi, da se zato ne bodo odzvali na vest, ki daje življenje. (2. Petrov 2:2) Pomisli tudi na to, kako žalostni bodo člani tvoje družine, če boš zašel v nemoralo. (Pregovori 10:1) Če pa si poročen, se vprašaj: »Kako bi lahko svojemu zakonskemu tovarišu naredil tako grdo stvar? Kakšen človek sem?« Če vse to upoštevamo, vidimo, da je nemoralno dejanje povsem sebična, kratkovidna in nora stvar!
17., 18. a) S čim se je boril apostol Pavel; in zakaj je lahko v tej borbi zmagal? b) Kaj moramo nujno delati, da bi bili popolnoma oboroženi? In kako dosledni moramo biti v tem?
17 Res je, da se ni vedno lahko izogniti nepravilnostim. Apostol Pavel se je vse življenje boril proti nepravilnim željam, ki jim je nekdaj sužnjeval. Pisal je: »Tarem (zatiram, EI) svoje telo in ga usužnjujem, da ne bi kako, ko sem drugim oznanjeval, sam bil zavrgljiv.« (1. Korinčanom 9:27; Titu 3:3) Pavel je bil ‚strog‘ s seboj. Prisilil se je, da je delal pravilne stvari, čeprav je njegovo telo želelo delati nepravilne stvari. Tudi moraš delati tako, če se hočeš uspešno boriti.
18 Da bi bil čimbolj oborožen, moraš tudi redno prositi Boga za pomoč. (Efežanom 6:18) Ampak ne moreš ga prositi za pomoč, zatem pa prebirati nemoralno literaturo, gledati nemoralne filme, ali sanjariti o spogledovanju z osebo drugega spola. Delati moraš v soglasju s tistim, kar prosiš v molitvi!
Borba proti neodvisnemu mišljenju
19. a) Kako je Jehova vedno vodil svoje ljudstvo? b) Kako nekateri pokazujejo neodvisno mišljenje?
19 S preučevanjem Biblije smo izvedeli, da je Jehova svoje služabnike vedno organiziral. Kakor je bila v prvem stoletju samo ena prava krščanska organizacija, tako uporablja tudi danes Jehova samo eno organizacijo. (Efežanom 4:4, 5; Matevž 24:45—47) Toda nekateri pravijo, da je morala organizacija narediti že nekaj sprememb in zato trdijo: »To pokaže, da bi morali sami odločati, kaj bomo verovali.« To je neodvisno mišljenje. In zakaj je to zelo nevarno?
20. a) Kaj dokazuje neodvisno mišljenje? b) Kaj nam bo pomagalo, da ne bomo svoje gledišče postavljali pred organizacijsko gledišče? c) Kateri zgled iz prvega stoletja je dobro posnemati?
20 Takšno mišljenje pokazuje ponos, v Bibliji pa piše: »Napuh gre pred polomom, in prevzetnost duha pred padcem.« (Pregovori 16:18, EI) Če pričnemo misliti, da mi bolje vemo od organizacije, tedaj bi se morali vprašati: »Kje sem prvič spoznal biblijske resnice? Ali bi spoznal pot resnice, če nas ne bi vodila organizacija? Bi res lahko shajal brez vodstva Božje organizacije?« Ne, ne bi! (Primerjaj Dejanja apostolov 15:2, 28, 29; 16:4, 5.)
21. a) Kdaj bomo lahko zmagali v borbi? b) Česa ne smemo nikoli pozabiti? Kako moramo zato danes živeti?
21 Ker vemo, da so duhovne sile, ki se borijo proti nam, močne, moramo priznati, da s svojimi močmi ne bi mogli zmagati. Toda če nas podpira Bog, če nam pomaga in nas podpira njegova organizacija — naša združena bratovščina po vsem svetu, v tej borbi ne moremo izgubiti. (Psalm 118:6—12; 1. Petrov 5:9) Tudi ne smemo nikoli pozabiti, da je to duhovna borba in da v tem vojnem stanju ni časa za počivanje, brezdelje in drugačne udobnosti. Ne, sedaj je čas za urjenje, budnost in požrtvovalnost. Sovražniku je uspelo navesti nekatere izmed nas, da niso več budni in tedaj so postali žrtve te vojne. Naj se nam kaj takega nikoli ne zgodi! In ne bo se, če bomo vedno opremljeni z ‚vsem orožjem Božjim‘ in se ‚trdno upirali zvitim satanovim zankam‘. (Efežanom 6:11, 12)
Ali lahko odgovoriš na naslednja vprašanja?
◻ Kakšne probleme bo imel kristjan, in drugi v skupščini, če so materialne stvari posebej pomembne v njegovem življenju?
◻ Kaj nam bo pomagalo v borbi proti materialističnim nagnjenjem?
◻ Kaj nam bo pomagalo, da ne podležemo nemorali?
◻ Kaj dokazuje neodvisno mišljenje; in kaj nam lahko pomaga, da se ga izognemo?
[Slika na strani 25]
Kako bi lahko vplivalo na druge člane v skupščini, če začne kakšen kristjan bahavo kazati kaj vse ima?