Z nami je »Bog vse tolažbe«
»Hvaljen ... Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi.« (2. Korinčanom 1:3, 4, EI)
1., 2. Kaj je rekel apostol Pavel v 2. Korinčanom 1:3—7 o tolažbi v stiskah?
JEHOVA je »Bog vse tolažbe«. Apostol Pavel je to vedel iz lastnih izkušenj. Da bi spodbudil svoje krščanske brate in sestre, je napisal naslednje ohrabrujoče besede:
2 »Hvaljen ... Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi ... Bodisi, da smo stiskani, smo v vašo tolažbo in rešitev; bodisi da smo tolaženi, smo v vašo tolažbo, ki stori, da potrpežljivo nosite iste nadloge, ki jih tudi mi trpimo. In naše upanje za vas je trdno, ker vemo, da ste deležni tudi tolažbe, kakor ste deležni trpljenja.« (2. Korinčanom 1:3—7, EI)
3. a) Kako je lahko Pavel vedel, da je Jehova »Bog vse tolažbe«? b) Na kakšni osnovi se lahko ohrabrijo in tolažijo bratje in sestre v veri, ko so v stiskah?
3 Pavel je vedel, da je Jehova »Bog vse tolažbe«. Doživel je, da ga je tolažil njegov nebeški Oče in bil z njim usmiljen, še posebej, ko je trpel ‚zaradi pravičnosti‘. (Primerjaj Matevž 5:10.) Zato je apostol lahko tolažil in spodbujal druge, da naj vztrajajo v stiskah. Z njegovim zgledom vere in zaupanja v Jehovo, so krščanske Jehovine priče, ki so v težavah, gotovo ohrabrene, ker spodbuja brate in sestre v veri, naj bodo zvesti Bogu. In s svojim vztrajanjem v nadlogah je Pavel zares zgleden.
Poročilo o vztrajanju
4., 5. a) Kdaj je napisal apostol Pavel 2. list Korinčanom? b) V čem je bil Pavel enak korintskim »nadapostolom« in v čem jih je prekašal?
4 Pavel je okoli leta 55 n.št. napisal svoje drugo navdihnjeno pismo kristjanom v Korintu. Tam so mu nasprotovali ljudje, ki jih je porogljivo imenoval »veliki apostoli« in »nadapostoli«. (2. Korinčanom 11:5, 12—14) Pogumno je zagovarjal svoje apostolstvo, ne zaradi sebe, temveč »zaradi Boga«, da bi obvaroval skupščino, ki je bila Jehovina. (2. Korinčanom 12:11; 5:12, 13) Apostol je pokazal, da je po poreklu enak svojim nasprotnikom in je zatem opozoril, da jih je kot »Kristusov služabnik« prekosil v delu, trpljenju, potovanjih, nevarnostih in težavah. Pisal je:
5 »So služabniki Kristusovi (njegovi nasprotniki)? — v nespameti govorim — jaz še bolj: s trudi čez mero, z ječo čez mero, z ranami v izobilju, v smrtni nevarnosti pogostoma. Od Judov sem jih petkrat dobil po eno manj ko štirideset. Trikrat sem bil šiban, enkrat kamnan, trikrat se je z menoj ladja razbila, eno noč in en dan sem prebil na odprtem morju. Mnogokrat sem bil na potih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnostih pred rojaki, v nevarnostih pred neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v samoti, v nevarnostih na morju, v nevarnostih pred lažnivimi brati, v trudu in naporu, v pogostnem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostnih postih v mrazu in nagoti.« (2. Korinčanom 11:21—27, EI)
6. a) Kje najdemo nekaj podatkov v Pavlovem krščanskem življenju iz časa, preden je napisal drugo pismo Korinčanom? b) Zakaj nam bo koristilo, če pregledamo Pavlovo poročilo o zvestem vztrajanju?
6 V biblijski knjigi Dejanj apostolov (9:3 do približno 20:4) je opisano nekaj prejšnjih podatkov Pavlovega življenja, od časa, ko je postal kristjan pa do tedaj, ko je napisal Korinčanom drugo pismo. Sedaj pa razmislimo o zvestem vztrajanju, o katerem je pisal Pavel. Brez dvoma nas bo to spodbudilo, da bomo v stiskah vztrajali, prepričani, da je z nami »Bog vse tolažbe«.
‚Bolj se je trudil in bil več v zaporih‘
7. Na kakšno delo je mislil Pavel, ko je rekel, da se je ‚zelo trudil‘? b) Kako je apostol služil, kar vidimo iz njegovih besed, starešinam efeške skupščine?
7 ‚Zelo se je trudil‘: Kot oznanjevalec »dobre vesti« je Pavel naporneje delal kot njegovi nasprotniki. (2. Korinčanom 11:23) Seveda je bil dolgo časa v oznanjevalski službi in često na zelo težavnem področju. V Efezu, na primer, mestu, znanem po čaščenju poganske boginje Artemis, je bil Pavel žrtev drhali; neutrudno je služil svojim bratom in sestram v veri. Rezultat njegovega dela so bili duhovni sadovi. Pozneje je lahko upravičeno rekel starešinam v skupščini Efez: »Kako nisem nič koristnega izpustil, da ne bi bil vam oznanil in vas učil očitno in po hišah, pričujoč Judom in Grkom izpreobrnjenje k Bogu in vero v Gospoda našega Jezusa Kristusa.« (Dejanja apostolov 20:17, 20, 21, 31; 19:1—41) Preden so torej ta, ki so bili pozneje starešine, postali kristjani, jih je apostol Pavel moral poučiti, o osnovnih resnicah krščanstva, v službi »po hišah«. Delovanje Jehovine besede in duha na njegovo srce je Pavla spodbudilo, da je odločno širil dobro vest in podpiral interese Kraljestva. (Izaija 61:1, 2; Rimljanom 10:8—10) Apostolovo živahno in učinkovito delovanje je kristjanom našega stoletja izredna spodbuda.
8. a) Zakaj je Pavel lahko rekel, da je bil ‚v ječi večkrat‘ kot »nadapostoli«? b) Kaj je tolažilo Pavla in Sila, ko sta bila zaprt v Filipih in kaj sta naredila, ko so se zaradi potresa odprla vrata? c) Kakšna ohrabritev je lahko Pavlovo doživetje v ječi v Filipih?
8 ‚V ječi je bil čez mero‘: Klement iz Rima je proti koncu prvega stoletja n.št., napisal, da je bil Pavel sedemkrat v ječi. Preden je napisal 2. pismo Korinčanom, je bil že večkrat v zaporu kot »nadapostoli«. Poročilo v Dejanjih apostolov govori o tem, da je bil zaprt v makedonskem mestu, Filipih. Pavel in Sila sta bila očitno srečna, ker sta ‚trpela zaradi pravičnosti‘; v zaporu sta molila k Bogu in ga slavila s pesmijo. Tolažbo sta našla v razmišljanju o Svetih spisih in spoznanju, da Bog posluša njune molitve in nanje odgovarja. (Psalm 65:2; 119:52) Ko so se zaradi potresa odprla vrata zapora, nista pobegnila, temveč sta raje ‚ječarju oznanila Jehovino besedo‘, pa tudi vsem, ki so bili v njegovi hiši. Kakšen je bil rezultat? Ječar in njegovi domači so postali kristjani! (Dejanja apostolov 16:10—40) Dejansko, to poročilo spodbuja Jehovine priče ki so danes po zaporih, da bi gledali na preganjanje z bogaboječo radostjo in da vztrajno molijo in razmišljajo o Božji besedi ter o njej tudi pogumno govore! (Dejanja apostolov 4:29—31)
Pogumen kljub udarcem in smrtni nevarnosti
9. Kaj kažejo besede, da je bil ‚neizmerno pretepen‘?
9 Pretepen čez mero: Pavla so hudo pretepli; kot je sam rekel, je bil »v smrtni nevarnosti pogostoma«. (23. vrsta, EI). To pokaže, da so ga tako pretepli, da je skoraj umrl.
10. a) Zakaj je bil Pavel često v ‚smrtnih nevarnostih‘? b) Kaj je podpiralo apostola, ko je bil ‚na pragu smrti‘?
10 V smrtni nevarnosti pogostoma: Ni nujno, da se to nanaša na udarce. Pred tem je napisal Pavel v istem pismu: »Vsekakor nosim umiranje Jezusovo s seboj na telesu.« (2. Korinčanom 4:10, 11) Apostol je bil v življenjski nevarnosti ali celo na robu smrti v Damasku, Antiohiji v Pizidiji, Ikoniji, v Listri, v Solunu in Bereji. (Dejanja apostolov 9:23—25; 13:49—51; 14:1—6, 19, 20; 17:1, 5—9, 13, 14) Dejansko je bil izpostavljen morilskim igram Rimljanov, ker je omenil, da se je v Efezu ‚boril z divjimi zvermi‘. (1. Korinčanom 15:32; primerjaj Dejanja apostolov 19:23—41; 2. Korinčanom 1:8—11.) Ker je bilo njegovo življenje tako često ogroženo, je apostol gotovo smel reči: »Vsak dan umiram.« (1. Korinčanom 15:31) Nedvomno sta apostola, ko je bil tolikokrat ‚na pragu smrti‘, podpirala Jehovin sveti duh in njegova vera v Božje dragocene obljube. (2. Korinčanom 1:20—22)
11. Kakšne udarce je dobil Pavel od Judov?
11 Od Judov je dobil petkrat po devetintrideset udarcev: Pavel je omenil, da je bil ‚zaradi pravičnosti‘ petkrat pretepen, pretepli pa so ga Judje morda v svojih sinagogah. (24. vrsta; Matevž 10:17) Mojzesov zakon je določal udarce s palico ali šibo, sodniki pa so odredili število udarcev, ki naj bi ustrezali krivdi. Toda udarcev je smelo biti do 40, kar naj bi bilo v mejah človečnosti, zato so Judje število udarcev zmanjšali na 39, tako da ne bi pomotoma prekoračili gornjo zakonito mejo. (5. Mojzesova 25:1—3) Ti udarci so bili zelo boleči. Toda »Bog vsake tolažbe« je Pavla ojačal, da je lahko prenesel takšno ravnanje z zvesto vztrajnostjo.
12. a) Na kaj je apostol očitno mislil, ko ,je rekel, da je bil ‚trikrat šiban‘? b) S čigavo pomočjo se lahko prenese udarce ‚zaradi pravičnosti‘?
12 Trikrat je bil šiban: Očitno so ga trikrat hudo šibali rimski oficirji, ki so nosili takšno šibo. (25. vrsta) Žrtvi so najprej slekli gornja oblačila in jo nato šibali. Ker je bil Pavel rimski državljan, ne bi bil smel dobiti takšnih udarcev, vendar ga to ni obvarovalo in tudi ne Silo, ker sta bila tako šibana, preden so ju kot oznanjevalca dobre vesti zaprli v Filipih. (Dejanja apostolov 16:19—24, 33, 35—40) Takšni udarci so bili lahko silno boleči, toda s pomočjo Božjega duha je lahko Pavel zvesto prenesel takšna surova ravnanja ‚zaradi pravičnosti‘. Mnogi današnji kristjani ostanejo s podobno Božjo podporo zvesti Bogu kljub podobnemu fizičnemu kaznovanju.
13. Kje so Pavla kamenjali? Ali ga je to ustavilo v njegovi službi?
13 Enkrat kamenjan: V Listri so prenapeti Judje ‚kamenjali Pavla in ga odvlekli iz mesta, ker so mislili, da je mrtev‘. Seveda so ga Judje tudi kamenjali zato, da bi ga usmrtili. (Primerjaj 3. Mojzesova 20:2; Dejanja apostolov 7:58—60.) Toda ‚ko so ga učenci obstopili, je vstal in šel v mesto‘ in naslednji dan nadaljeval misijonarsko potovanje. (Dejanja apostolov 14:19—22)
Brodolom in nevarnosti na morju
14. Kakšne brodolome je omenil Pavel? Ali so vplivali na njegova potovanja v korist širjenja dobre vesti?
14 Trikrat je doživel brodolom: V knjigi Dejanj apostolov je omenjen samo en brodolom, ki pa ga je Pavel doživel zatem, ko je napisal pismo Korinčanom, in sicer, ko je potoval v Rim. (Dejanja apostolov 27. poglavje) Toda že prej je Pavel pogosto potoval z ladjami in tudi pri obalnih plovbah brodolomi niso bili redki. Čeprav se v Bibliji ne omenjajo posameznosti v zvezi s tremi omenjenimi brodolomi, je očitno, da tveganost plovbe po Sredozemskem morju Pavla ni odvrnila od potovanj v korist širjenja dobre vesti.
15. a) Na kaj je mislil Pavel, ko je rekel, da je bil ‚noč in dan na odprtem morju‘? b) Kako je »Bog vse tolažbe« pomagal Pavlu v tem primeru? V kaj smo lahko zato prepričani?
15 Eno noč in en dan je preživel na odprtem morju: Seveda to ne pomeni, da je apostol na čudežen način preživel 24 ur pod vodo. Kot brodolomec je morda te nevarne ure preživel delno s plavanjem v borbi z nemirnim morjem ali tako, da se je držal za kakšno desko ali dela ladje, ki so plavali po morju. Celo če bi bil na splavu, je bilo to moreče doživetje (ki se ne omenja nikjer drugje v Svetem pismu), od apostola pa je zahtevalo pogum in vzdržljivost, dokler niso prišli reševalci ali se je kako drugače rešil na kopno. Pavel je gotovo ‚klical k Jehovi v svoji nadlogi in Bog ga je rešil iz stiske‘. (Primerjaj Psalm 107:23—31.) Ta »Bog vse tolažbe« lahko usliši tudi naše molitve. (Primerjaj 1. Janezov 5:13—15.)
Naš Bog nudi neusahljivo tolažbo
16., 17. Zakaj lahko rečemo, da je za nas, kadar smo v stiskah ‚zaradi pravičnosti‘, pomoč Jehovinega svetega duha dragocena?
16 Spoznali smo nekaj izvorov tolažbe, ki so Pavlu pomagali, da je ostal zvest Jehovi kljub stiskam. Zaslužijo, da se jih poudari, ker bodo pomagali tudi današnjim Jehovinim pričam, da vztrajajo v težavah ‚zaradi pravičnosti‘.
17 Pomoč Jehovinega svetega duha je neprecenljiva. Posebej še v stiskah bi morali moliti za duha, se podložiti njegovemu vodstvu in ‚imeti‘ njegove sadove. (Lukež 11:13; Psalm 143:10; Galatom 5:22, 23) Jehovin duh, ki deluje na naša srca, povzroči, da se zavedamo njegove ljubezni in to tolažilno prepričanje nam bo pomagalo vztrajati v stiskah. (Rimljanom 5:3—5; 8:35—39; 2. Tesaloničanom 3:5)
18. Kako nas lahko, ko trpimo kot kristjani, tolaži vera v Božje plemenite obljube?
18 Vera v Božje plemenite obljube, kot so napisane v Svetem pismu nas tudi lahko tolaži. (Rimljanom 15:4) Spomni se, da je ‚Jezus za namenjeno mu veselje prestal mučilni kol‘. (Hebrejcem 12:1, 2) Celo če bi toliko trpeli, da bi prestopili ‚prag smrti‘, imamo čudovito upanje na vstajenje v neskončno življenje v Božji novi ureditvi, bodisi da upamo v nebeško ali na zemeljsko življenje. (Matevž 10:28; Lukež 23:43; Janez 5:28, 29; 17:3; 1. Korinčanom 15:53; 2. Petrov 3:13) Kako »kratka in lahka« je stiska, če jo primerjamo z večnostjo, ki jo pričakujemo! (2. Korinčanom 4:16—18)
19. Kako nam v stiski molitev prinese tolažbo?
19 Bog nam daje duševni mir in moč, če prosimo za to in to je pravtako velik izvor tolažbe v stiski. (Glej Lukež 22:32; Dejanja apostolov 4:23—31; Jakob 5:16—18) Jezus je goreče prosil in rotil Boga, ‚ki ga je mogel rešiti smrti in bil je uslišan zaradi svoje vdanosti Bogu‘. Da, Jehova je poslal angela, da je krepčal Jezusa v preskušnji. (Hebrejcem 5:7; Lukež 22:43) Gotovo smo potolaženi, ko vidimo, da Jehova posluša naše molitve.
20. Katere druge strani Pavlovega življenja, v katerih je ta apostol prekosil »nadapostole«, bomo še pregledovali?
20 Če se goreče trudimo, da bi kot krščanske Jehovine priče vzdržali, bo z nami »Bog vse tolažbe«, kakor je bil z apostolom Pavlom! Doslej smo pregledovali Pavlovo delo in trpljenje. Ko se je zagovarjal kot ‚Kristusov služabnik‘, je pokazal, da je »nadapostole« prekosil tudi v potovanjih, nevarnostih in težavah. Kaj se lahko naučimo iz teh izkušenj?
Se spomniš tehle točk?
◻ Kako je apostol Pavel vedel, da je Jehova »Bog vse tolažbe«?
◻ Kako lahko številni kristjani, ki so vzdržali v stiskah, hrabrijo ostale brate in sestre da ostanejo zvesti Jehovi?
◻ Pri kakšnem delu se je apostol ‚zelo trudil‘?
◻ Kako nam lahko pomagajo Pavlove izkušnje iz zaporov?
◻ Kako nam daje Jehova zanesljivo tolažbo?
[Slika na strani 8]
Pavel je bil večkrat v zaporu; tako je na primer bil s Silom zaprt v Filipih.