Ali te oddaje kvarijo srce?

LJUDJE, ki si jih izberemo za »prijatelje«, lahko vplivajo na naše srce. V sedmem poglavju Pregovorov je opisan mladenič, ki se je družil s poročeno, nemoralno, žensko. Vznemirila je njegova čustva s ‚sladkostjo ustnic‘ in prešuštvoval je z njo. Kaj ga je navedlo na to? Zato 25. vrsta opozarja: »Tvoje srce naj ne krene na njena pota.« (EI) Njena družba je vplivala na njegovo srce.

Kakšni ljudje se prikazujejo v takšnih televizijskih nadaljevankah? To so: minister, ki vara svojo ženo, nasilneži, prostitutke, mati samohranilka, ki je ustrelila svojega ljubimca, ker je spal z njeno materjo, in tako naprej. Prešuštvo je čisto običajna stvar, tako tudi splavi in izvenzakonska nosečnost!

Želiš, da bi takšen »krog prijateljev« vplival na tvoje srce? Ali bi jih povabil na svoj dom in bi rad prisluhnil pripovedovanju njihovih neumnosti, če bi morda bili tvoji sosedje?

»Kaj naštevaš zapovedi moje?« je vprašal Jehova tiste, ki so trdili, da so njegovo ljudstvo. »Kadar vidiš tatú, se z njim hitro sprijazniš in s prešuštniki se družiš.« (Psalm 50:16, 18) Ne varajte se: »Slabi pogovori kvarijo dobre navade.« (1. Korinčanom 15:33, EI; Pregovori 13:20)

»Toda niso vse osebnosti očitno slabe«, je rekla neka gospodinja, kristjanka. »Lahko sem prepoznala nekoga, ki je bil zares dobra oseba. Bila je takšna, kakršna si jaz želim biti. Posnemala sem njeno osebnost«. Pogosto so osebe iz solzavih nadaljevank »ideali«. Bi smeli kristjani tako delati?

Pavel ni spodbudil kristjanov, naj posnemajo obnašanje ljudi, ki so bili v »duhovni temi« in moralno pokvarjeni, temveč je rekel svojim sovernikom: »Vi se pa niste tako učili Kristusa, seveda če ste slišali o njem in ste bili tako poučeni, kakor je resnica v Jezusu.« (Efežanom 4:17—21, EI) Predani kristjani morajo posnemati zgled Jezusa ali tistih, ki zvesto slede njegovemu zgledu kot priznani Božji služabniki in se od njih tudi učiti. Drugi zgledi so se pokazali kot pasti. (1. Korinčanom 11:1; Hebrejcem 11:1—12:2; 1. Petrov 2:21)

Srce se skrivaj zapelje

Zvesti Job je priznal, kako zlahka je nekaj, kar je gledal, pritegnilo njegovo srce. »Če sem gledal k soncu, ko je sijalo, in luni, ki krasno hodi, in se je moje srce na skrivnem dalo zapeljati ... tudi to je krivda, ki sodi pred sodnika.«a (EI) Ganljivo je gledati v zvezdno nebo, s katerega sveti mesec. Toda Jobovi sosedje so oboževali mesec kot simbol plodnosti. Omamne spolne orgije so bile pogosto del oboževanja meseca. Če bi bil Job stalno razmišljal o tem, ‚bi lahko njemu v čast poljubljal svojo roko‘ v znak čaščenja. Njegovo srce bi bilo lahko postalo bolj odprto in popustilo do tiste točke, da se mu malikovalstvo ne bi več zdelo tako slabo. Toda Job se je tega zavedal. (Job 31:26—28)

In prav televizijske nadaljevanke so zahrbtne. Želja po ljubezni bi naj opravičila vsakršna dela. Tako na primer, mlada nosečnica govori svoji prijateljici: »Ljubim Viktorja. Drugo me ne briga. Lažem, goljufam in kradem, samo da bi bila z njim, ker je tega vreden. Viktor je vreden vsake cene. Imeti z njim otroka pa je zame nekaj najdragocenejšega.« Nežna, pridušena glasbena spremljava te bo ovirala, da bi videl, da je to, kar dela, pravzaprav napačno. Tudi tebi Viktor ugaja. Dekletu si naklonjen. ‚Razumeš‘ jo. »Presenetljivo je, kako zlahka opravičiš kaj takega«, je rekel gledalec, ki se je pozneje streznil. »Vemo, da je nemorala slaba. ... Toda zavedel sem se, da sem v mislih v njej sodeloval.«

Nekateri tudi menijo, da ‚tisto, kar se prikazuje, ni slabše od tega, kar vidimo v vsakdanjem življenju‘. Vprašanje je, ali naj si to kristjani izberejo za zabavo? Apostol Pavel je pisal: »Nesramnost pa in vsaka nečistost ali lakomnost naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim.« (Efežanom 5:3, EI) Je bil Pavel človek, ki je živel izven stvarnosti? Ne. Hotel je le reči, da se kristjani ne bi smeli zabavati tako, da bi se pogovarjali o takšnih nizkotnih delih. Isto velja tudi danes za pravi ‚sveti narod‘.

Pokvarjene misli in srce

V korintski skupščini so bili v prvem stoletju nekateri oskrunjeni — ne zaradi televizije — temveč po lažnih apostolih. Kot je napisal kristjan Irenej v drugem stoletju, so ti odpadniki trdili, da »zlato, ki pade v umazanijo, ne izgubi zaradi tega svoje lepote, ... tako ti (odpadniki) trdijo, da v nobenem pogledu ne morejo biti oškodovani ali izgubiti svojo duhovno trdnost, ne glede na fizična dejanja, v katera so lahko vmešani«. Zato so tisti, ki so se družili z neverniki, obiskovali surove gladiatorske igre in celo zagrešili spolno nemoralo.

Apostol Pavel je obtožil kristjane v Korintu, da so se zlahka sprijaznili z lažnimi učitelji, zato se je bal, da bi se tako, »kakor je kača Evo ukanila«, tudi misli Korinčanov »odvrnile od preprostosti in čistosti, ki je v srcu do Kristusa«. Takšna rafinirana pokvarjenost nauka je vodila do moralne pokvarjenosti. (2. Korinčanom 11:4, 3)

Korintska skupščina je celo voljno prenašala krvoskrunski odnos, ki ga je imel eden njenih članov! Morda pa so prav tega nemoralnega moškega v skupščini občudovali. Njihova srca so ga »razumela«, saj je vendar našel »pravo ljubezen«! Mogoče je na druge vplival s svojimi nepravilnimi deli tako, da so se tudi oni vdali nečistovanju, prešuštvu in celo nesramnemu in brezbrižnemu obnašanju. (1. Korinčanom 5:1, 2, 6; 2. Korinčanom 12:21)

Si želiš, da se tudi tvoje srce podobno pokvari? Si se mirno sprijaznil s prešuštniki, nečistniki, morilci in njim podobnimi, tako da dnevno gledaš v njihovo življenje? Ne glede na to, kako trdni smo morda na poti resnice, lahko na naša srca zahrbtno vpliva gradivo, ki opravičuje nemoralo, če ga stalno vsrkavamo vase.

»Najprej misliš, da te ne vznemirja«, je rekla kristjanka, ki je leta redno gledala jokave televizijske nadaljevanke, »toda v globini srca sprejemaš nepravilna dela. Gledaš, kar želiš videti. In če tvoj mož ni tako nežen kot tisti v nadaljevanki, meniš, da ti nekaj manjka.«

Ta kristjanka je tako močno ‚vstopila‘ v te solzave televizijske nadaljevanke, da je njena pozornost popustila do tolike mere, da je zagrešila nemoralo. To jo je prizadelo do srca in končno ji je odpustil mož in skupščina. Kakšna pa je čustvena brazgotina? »Vse je bilo dobro, dokler mi niso okoliščine omogočile, da se prepustim tistemu, s čimer sem hranila svoje srce«, je priznala. »Satan je postavil past, jaz pa sem šla naravnost v njo. Ne varajte se, sentimentalne nadaljevanke lahko vplivajo na vas. Včasih slišim koga, ki govori, da je dovolj močan, da se bo znal obnašati. Toda čas bo pokazal, kako je s stvarjo.« Celo po tej tragediji se je ta žena težko odpovedovala gledanja takšnih nadaljevank. »Bilo je huje kot prenehati s kajenjem«, je rekla.

Seveda se večina gledalcev ne vplete v nemoralna dejanja samo zato, ker gleda takšne oddaje. Vendar bi lahko začel primerjati svojega zakonskega tovariša z igralci v nadaljevanki! Bo to povečalo tvojo ljubezen ali posejalo dvome? Če si samski, ali bo to povečalo v tebi željo, po partnerju, kar bi te pač lahko navedlo k sklenitvi prenagljenega zakona ali k nemoralnemu početju. To bi lahko bil tudi vzrok nepotrebnemu spreminjanju razpoloženja.

Apostol Pavel je pisal. »Vse mi je dopuščeno, ... ali jaz se ne dam ničemur obvladati.« (1. Korinčanom 6:12) Privlačna moč teh nadaljevank je dokazana. Nekateri kristjani zaradi teh nadaljevank celo ne gredo na skupščinske sestanke in na oznanjevanje, doma so pri delu površni, izostanejo od šolskega pouka in zanemarijo samostojni in družinski študij Biblije. Ali se ne bi takšni morali pošteno ‚vzeti v roke‘ in premisliti, koliko časa porabijo za gledanje takšnih nadaljevank?

Nevarne so seveda tudi druge oddaje, toda posebej nevarne so nadaljevanke, ki pritegnejo tvoje srce tako, da moraš videti naslednjo epizodo. Dr. Hendrie Weisinger, psiholog, je v časopisu za ljubitelje nadaljevank priznal: »Raziskave potrjujejo, da televizija vpliva na naše obnašanje in na mišljenje. ... Nekdo, ki ostaja doma in redno gleda oddaje, se bo lahko preveč istovetil z igralci. Takšni dovoljujejo, da solzave nadaljevanke postanejo razširitev njihovega življenja in lahko postanejo živčni zaradi skrbi, da ne bi zamudili kakšno epizodo nadaljevanke.«

Izbira

Žena—kristjanka je bila čisto pobita zaradi slabe navade — rednega gledanja nadaljevank. Zaupala se je drugi sestri, ki jo je spodbudila, naj gre več na oznanjevanje in tako pomaga drugim. »Sodelovanje z drugimi v službi oznanjevanja mi je postalo v veselje«, je povedala pozneje. »Nisem bila več potrta, ker mi ni bilo več treba skrbeti za tuje probleme. V svoje življenje sem pričela vnašati zadovoljstvo. Solzave oddaje mi niso bile več pomembne. Sedaj sem polnočasna oznanjevalka.« Mnogi so spoznali, da je takšna bolj obširna sveta služba — pomoč. (Primerjaj Razodetje 7:15)

Drugi so rešili ta problem tako, da so bolje spolnjevali svoje obveznosti za družino in dom ter posvečali več pozornosti duhovni in telesni blaginji svojih otrok. Ker večina med nami rada pride v stik z drugimi ljudmi, so nekateri delili duhovne in materialne darove. Ni potrebno, da si premožen. Pogosto je lahko zelo nagrajujoče, če spečeš kakšno posebno slaščico za prijatelja. (Pregovori 31:10—31)

»Sedaj vem, kaj mi je manjkalo«, je priznal zasvojenec takšnih solzavih nadaljevank. »Preučevanje in molitev. Stavki iz Filipljanom 4:6—9, kjer se govori o molitvi in čistih mislih, so mi zares pomagali. Sedaj pričnem dan z dnevnim stavkom in preberem še kakšno drugo biblijsko literaturo. Jehova je z Biblijo priskrbel številne drame iz resničnega življenja, kot so poročila o Jezusu, Jobu, Davidu in drugih. Ali pa razmišljam o izkušnjah sodobnih Jehovinih prič. Čeprav si včasih še zaželim videti, kaj nadaljevanke nudijo, me ustavi želja, da poslušam Jehovo.«

Da, veliko je odvisno od naše srčne želje, da ugajamo Jehovi. To ne pomeni, da so vsi televizijski programi pokvarjeni, toda kristjan mora biti izbirčen, ker so izkušnje pokazale, da lahko oddaje, ki opravičujejo kršitev Božjih meril, pokvarijo kristjanu srce.

»Kateri ljubite Jehovo, sovražite hudo!« (Psalm 97:10) To zapoved ni vedno lahko spolnjevati. Zelo moramo varovati svoje srce. Poskusimo misliti, kot je občutil kralj David: »Hodil bom vedno v poštenosti srca svojega v hiši svoji. Stavil si ne bom pred oči stvari pregrešne, čine (dela, NS) razuzdanosti sovražim, ne primejo se me (kot vsakdanje navade). Oči moje se bodo vpirale (ozirale, EI) na zveste v deželi.« (Psalm 101:1, 3, 6)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 17]

S stalnim vsrkavanjem gradiva, ki opravičuje nemoralo, lahko nekdo pokvari svoja moralna merila.

[Poudarjeno besedilo na strani 18]

‚Vem, kaj mi je manjkalo — preučevanje in molitev.‘ — Izjava bivšega zasvojnega gledalca solzavih nadljevank!