Vrni svoje srce Jehovi

So te vzgojili starši, ki so Jehovine priče? Pa si se sedaj »polenil«, oziroma nisi delaven kot nekdaj? Če je tako, tedaj bi te moral ta članek še posebej zanimati.

SKOZI srce mladega človeka ‚gre‘ veliko navzkrižnih čustev. Tako, na primer, si zaželiš neodvisnosti. Morda se okoli tebe živi tako, da te to vabi in vznemirja, vendar je v nasprotju s tistim, kar si se doslej naučil. Zato včasih kdo ne upošteva več mnenja, ki si ga je ustvaril v otroštvu. Mogoče se je s teboj tako zgodilo, čeprav so tvoji starši služabniki Boga Jehove.

Tu in tam se zgodi, da mlad človek zapusti krščansko skupščino. Če je tako s teboj, se vseeno še spominjaš, kaj si se učil o Jehovi. Svojčas si morda bil v dobrem, odnosu z Bogom in si k njemu redno molil. Nedvomno je Jehova skrbel zate kot je skrbel za svoje starodavno ljudstvo, Izraelce. To ljudstvo je primerjal z majhnim otrokom, zato je Jehova rekel: »Jaz pa sem učil Efraima (to je Izraelce) hoditi; vzel sem si jih na rame, ... s človeškimi vrvicami sem jih vlekel, z vezmi ljubezni.« (Ozea 11:3, 4)

Kako ganljivo! Malček, ki še ne stoji trdno na nogah, se uči hoditi s pomočjo vrvic, ki jih drže ljubeči starši! Otrok se lahko nanje nasloni in ne pada. Mar ni Jehova tako nežno skrbel tudi zate? Njegova ljubezen se je gotovo pokazovala v pozornosti tvojih predanih staršev ali drugih v kraljevski dvorani. Mar ne bi mogli takšne skrbi primerjati z vodenjem »z vezmi ljubezni«? Tvoji starši in skupščinski starešine so ti gotovo želeli pomagati, da se izogneš čustvenih, telesnih in duhovnih poškodb. Želeli so, da ostaneš v resnici. (Primerjaj 3. Janezov 2—4.)

Sedaj ti vse to morda ne pomeni več veliko, vse je le še spomin. Morda pa boš razmislil o različnih vzrokih, ki so krivi, da si zapustil resnico.

Nestalno srce

Zakaj so se mnogi Izraelci v starem času obrnili od pravega čaščenja? Ker ‚njihova srca niso bila zvesta‘ Jehovi. (Psalm 78:37) Tudi druga nagnjenja lahko ‚premagajo‘ ljubezen do Boga. Jezus Kristus je rekel, da lahko skrbi, bogastvo in ‚slasti tega življenja‘ zaduše Božjo besedo, ki je bila nekoč vsajena v srce. (Lukež 8:14; Marko 4:19)

‚Slasti tega življenja‘ so lahko še posebej privlačne, če se gleda na sošolce, reklame in sredstva za zabavo. Na primer: mlado dekle, ki so ga starši od malega poučevali v Božji besedi, je zapustila pot resnice, ko je bila stara devetnajst let. »Želela sem okusiti življenje z vseh strani in delati vse, v čemer drugi mladi, kot je izgledalo, uživajo,« je priznala. »Zato sem si našla stanovanje in se pričela sestajati s fanti ter hodila na zabave samo zaradi vzburjanja. Kmalu sem prenehala obiskovati sestanke v skupščini. In ni bilo dolgo, ko sem pozabila še moralna merila Biblije.«

Seveda pa niso vsi, ki so zapustili resnico tudi kaj zagrešili. Nekatere čaščenje Jehove enostavno ne zanima več. Takšnim resnica morda niti ni bila nikoli lastnina. Morda sta slab zgled staršev ali nebrižnost kriva, da resnice niso resno vzeli. Sedaj pa so preobremenjeni s stvarmi kot so družinski problemi, skrbijo za življenje ali z močno željo po osebnem uspehu.

Toda ali si lahko srečen, če sorazmerno malo ‚misliš‘ na svojega Stvarnika? Boš kdaj, zares srečen, če boš delal le po svoje?

‚Nič ni tako varljivo‘ kot — srce

»Varljivo je srce nadvse in hudo popačeno: kdo ga more doumeti?« (Jeremija 17:9) Da, srce te lahko zapelje — v tvojo škodo. To se je zgodilo mladi ženski, ki smo jo prej omenili. Priznala je: »Na začetku je bilo zabavno, naredila sem vse, kar se mi je zahotelo. Po določenem času pa se mi je zdelo, da ne čutim več nikakršne radosti, čeprav je bilo še vedno vznemirljivo. Zdelo se mi je, da mi nekaj manjka. Sreča je bila zlagana. Postala sem nesrečna.«

Mnogi, ki so zapustili resnico, so sicer našli nekakšno ‚srečo‘, če lahko tako rečemo. Notranje bolečine in praznina, ki so jo občutili, ker so poslušali svoje kljubovalno (nestalno) srce, sedaj vedo, da ‚nič drugega ni tako prevarno kot srce‘. (Today’s English Version)

Kaj občutiš ti, če se ozreš na svoje življenje? So te stvari, ki si si jih nekdaj želel in mislil, da te bodo osrečile — zares osrečile? Si si s svojim življenjem ustvaril duševni mir in samospoštovanje?

Če nisi v miru s samim seboj, ne moreš biti zares srečen. Če je tvoje srce »bolno«, ti ga ne more ozdraviti niti obilica smeha. (Pregovori 14:13) Drugo mlado, osemnajstletno dekle, je, na primer, krenila stran od biblijskih resnic, v katerih so jo poučevali vse življenje. Odločila se je za »brezskrbno in vznemirljivo življenje« in pravi: »Pričela sem razmišljati o bodočnosti. Kaj bo z menoj čez pet let, če še naprej tako živim? Nisem bila več prepričana, da sem srečna. Brez vsakršnega upanja sem se počutila kot najnesrečnejše dekle na svetu!«

Kako si boš, če si ‚odšel‘ s poti resnice, lahko ponovno pridobil pravo srečo? Psalmist nam je na to odgovoril, ko je molil k Bogu: »Uči me, Jehova, pot svojo, in hodil bom v resnici tvoji; zberi srce moje (napravi enotno), da se bo balo tvojega imena.« (Psalm 86:11) David je vedel, da je srce, ki je razdeljeno po svojih nagnjenjih zelo nevarno. Zato je treba, da svoje srce naravnaš tako, da bo popolnoma osredotočeno na eno stvar — na ‚sveto službo‘ Jehovi in na iskreno čaščenje Boga. (Rimljanom 12:1, 2) Toda kako lahko dosežeš všečno stanje srca?

Tvoje srce se lahko spremeni

Kot prvo moraš vedeti, da se — tvoje srce — lahko spremeni. Jehova je rekel v zvezi svojega trmastega ljudstva: »In dam jim eno srce (enotno, NS) in dodelim novega duha v njih osrčje, in vzamem kameno srce njih telesa in jim dam meseno srce: da bi živeli po mojih postavah in sodbe moje izpolnjevali in po njih ravnali. In bodo mi ljudstvo in jaz jim bodem Bog.« (Ezekiel 11:19, 20) Kolikšna Božja nezaslužena dobrota! Zamisli si — srca, ki so nedovzetna kot kamen, postanejo blaga in sprejemljiva za duhovne stvari.

Ali Jehova s kakšnim čudežem povzroči takšno spremembo? Ali pa moraš pri tem sam kaj storiti? Potruditi se moraš, da v svojem srcu ‚urediš‘, oziroma zbereš vse kar še veš o Jehovi. (Pregovori 16:1) Premisli o tem in dodaj to spoznanje. Kdaj si nazadnje bral Biblijo ali preučeval kakšno izdajo Jehovine organizacije? Gotovo imaš kaj od tega doma ali pa vsaj veš, kje bi jih lahko dobil. Zakaj jih ne bi začel brati? Če boš delal po točnem spoznanju Biblije, boš svoje srce lahko spremenil in tudi svoje življenje. (Pregovori 2:10—14)

Ko boš v Bibliji bral 25. psalm boš lahko še posebej ‚občutil‘, kako te tolaži. Razmišljaj o teh prošnjah k Jehovi: ‚ne spominjaj se grehov moje mladosti in mojih hudobij‘, ali ‚odpusti mi moj greh, ker je velik‘. Pomisli, kako si spodbujen, ker veš, da je ‚Jehova zaupen s tistimi, ki se ga boje‘. (Psalm 25:7, 11, 14)

Toda takšen študij mora biti več kot pa samo spoznanje dejstev, Imeti bi morali enako stališče kakor psalmist, ki je rekel: »V srcu svojem sem shranil govor tvoj (Jehovin), da ne grešim zoper tebe.« (Psalm 119:11) Kako pa bi lahko ti ‚shranil‘ Jehovino besedo? Ko boš bral Biblijo in z njo povezano literaturo, ki jo izdaja »zvesti in modri hlapec«, se vprašaj: Kako naj nasvet uporabim? Mi bo to pomagalo, da ugajam Jehovi in se izognem nepotrebnih srčnih bolečin? Kako se lahko prilagodim? Mar takšen uporaben nasvet ne pokazuje, da moj nebeški Oče ve, kaj je zame najbolje? (Matevž 24:45—47)

Če si Božji zakon vtisneš v srce, tedaj tvoje življenje ne bo »negotovo«. (Psalm 37:31) Da pa bi lahko vrnil svoje srce Jehovi, boš verjetno potreboval pomoč zrelih Jehovinih prič. Morda potrebuješ nekoga, da te bo začel »od začetka« poučevati o »osnovnih stvareh Božjih svetih izrekov«. (Hebrejcem 5:12) Skupščinski starešine bodo veseli, če ti bodo smeli pomagati. Zakaj se ne bi z njimi povezal?

Pazi na svojo družbo

Ljudje zlahka ‚obrnejo tvoje srce‘ k dobremu ali hudemu. (Primerjaj 1. kraljev 11:3, 4.) Mogoče si zapustil resnico, ker so nate vplivale slabe navade in ‚govoričenje‘ tvojih prijateljev. Mogoče takšne osebe govore: ‚Naj mi nihče ne govori, kaj moram delati! Zakaj bi bil tako strog s samim seboj?‘ Toda ali so takšni zares svobodni? Kako je z nekaterimi nekrščanskimi navadami, ki so jih zasužnjile? (Primerjaj 2. Petrov 2:18, 19.) Ali ti takšni posamezniki pomagajo, da bi delal, kar bi ti trajno koristilo? Ne, oni te pri tem ovirajo. Zato se odtrgaj od takšne družbe in poišči zrele osebe, ki so ‚modre‘ v Božjih očeh! (Pregovori 13:20; 1. Korinčanom 15:33)

(nadaljevanje v naslednji številki)