Vprašanja bralcev
◼ Če je krščanska žena ločena od svojega moža, nobeden od njiju pa ni zagrešil prešuštva; bi bilo pravilno (po Bibliji), da deli z njim zakonsko posteljo, ko bivši mož obišče družino?
BOŽJA BESEDA jasno pokaže, da so spolni odnosi dovoljeni samo med možem in ženo, ne pa med neporočenimi. Razvezani par torej ne bi smel imeti spolnih odnosov, ker bi bilo to enako kot nečistovanje, toda zaradi tega ne bi bila prosta za ponovno poroko.
Razumljivo je, da kristjane v prvi vrsti zanimajo Božja gledišča in navodila. Njegova Beseda pa še posebej svetuje: »Častit bodi zakon pri vseh in postelja neoskrunjena; kajti nečistnike in prešuštnike bo sodil Bog.« (Hebrejcem 13:4) Poglejmo, kakšno zvezo ima to s situacijo, ki je zajeta v vprašanju.
V mnogih delih sveta je v navadi, da imata moški in ženska spolne odnose, čeprav nista poročena. Nekateri trdijo, da je to tako moralno kakor sprejemljivo pri Bogu, ker se imata rada ali sta drug drugemu obljubila vdanost. To pa seveda ni krščansko gledišče. Kristjani vedo, da bo »Bog sodil nečistnike in prešuštnike«, zato se želijo izogniti tako nečistovanja kot zakonolomstva.
Ko se moški in ženska poročita, priznata pred vsemi, da sta združena kot mož in žena. Pred zakonom dežele, družbo in Bogom imata pravico do prednosti zakona, kar vključuje tudi spolne odnose. Dejansko se v Svetem pismu spodbuja pare, naj se ne odtegujejo drug drugemu: »Ženi mož izpolnjuj dolžnost, takisto tudi žena možu.« (1. Korinčanom 7:3)
Kako je tedaj, če zakonca živita ločeno, nista pa razvezana, kar je v nekaterih deželah omogočeno po zakonu? Ker sta po zakonu in po Bibliji še vedno mož in žena, ne smeta imeti spolnih odnosov s tretjo osebo, ker bi tedaj to bil zakonolom in bi tako »oskrunila zakonsko posteljo«. Toda zakonca, ki živita ločeno, imata pravico, da se spravita in zopet skupaj živita kot zakonski par, kar tudi sta. Seveda se morata pred tem odpovedati ločenemu življenju. (1. Korinčanom 7:10, 11)
Sedaj pa poglejmo situacijo, kjer en zakonec, na primer, mož noče več živeti samo ločeno, temveč zahteva razvezo zakona. Verna krščanska žena, ki je izvedela (pred ali po razvezi), da ji je bil mož moralno nezvest, se lahko ponovno poroči, ker je njen prejšnji zakon prenehal veljati tako zakonsko kot tudi v očeh Boga Jehove. Če pa je prišlo do razveze zakona, toda ni bilo prešuštva, tedaj razveza sama po sebi ne razveljavlja zakona v Božjih očeh, ker Biblija pokaže, da je nemorala enega od zakoncev edini pravni vzrok za razvezo. (Matevž 19:6, 9)
Za situacijo, ki je omenjena v vprašanju je izrecno izjavljeno, da zakonca nista zakrivila nemorale. Mož je zapustil ženo in za razvezo ni bilo biblijske osnove. Zato ta dva nista več mož in žena; ker je on (mož) zakonsko prekinil to zvezo. Kako bo tedaj, če ta moški obišče družino in želi zadovoljiti svoje ali njene spolne potrebe? V bistvu bi bili njuni spolni odnosi po zakonu in v očeh družbe enaki spolnim odnosom dveh neporočenih oseb; to pa je nečistovanje.
V takšni situaciji ni vključena tretja oseba, kar bi po Bibliji bila osnova za zakonito razvezo; zato v Božjih očeh nimata pravice, niti mož niti žena, do ponovne poroke z drugim. (1. Korinčanom 6:16—18) To, da imata spolne odnose, pa pokaže, da ne spoštujeta Božjega nasveta; v neki meri bi oskrunila zakonsko posteljo, ker je njuna zveza prekinjena z razvezo. Takšno obnašanje bi povzročilo sramoto njima in krščanski skupščini, ki ji žena pripada. Da bi torej ostala v skupščini, ne sme imeti spolnih odnosov s svojim bivšim soprogom, razen, če je zakon ponovno sklenjen. Morala bi se držati biblijskega in moralnega stališča, da so spolni odnosi dovoljeni samo med zakonito poročenimi pari. S tem bi zakonu dala mesto, ki ga zasluži po Bibliji.