Kaj je tvoj življenjski cilj?
Iz dneva v dan je Kenihi mislil le na eno: ‚Najti zlato, ki mora biti nekje v teh gričih.‘ 35 let je z nezmanjšano vnemo preiskoval po hribih okrog japonskega mesta, kjer je živel. »Nisem imel časa za drugo, niti za ženo ali prijatelje,« je rekel. Bil je samotar, gnalo ga je le še k nedosegljivemu zlatu.
Ko je bil star 65 let je Kenihi našel, kar je iskal. Končno je dragoceno zlato bilo njegovo! Kako je reagiral, ko je ostvaril svoj življenjski cilj? Razmišljal je: »Najprej sem si želel samo to, da bi bil bogat. Toda sedaj mi zlato ne pomeni več veliko.«
Mogoče razumeš, zakaj je Kenihi tako čutil. Res je bil bogat, toda za iskanje zlata je porabil svojih 35 najlepših let — in ta leta se ne bodo nikoli več vrnila. Ta mož brez prijateljev je spoznal, da ostvaritev njegovega cilja enostavno ni bila vredna tolikega truda. Si morda tudi ti trdo delal, da bi dosegel zastavljeni cilj, pa si nazadnje ugotovil, da nisi zato nič bolj zadovoljen? Zatem ko je preučil nekaj življenjskih poti tistih, »ki so uresničili svoje sanje«, je poročal psiholog Daniel Levinson, da se takšni ljudje često začno spraševati: ‚Je to vse? Se je izplačalo, da smo se zaradi tega odpovedali drugim stvarem?‘
Ali pa si med tistimi, ki so spoznali ničevost pehanja za materialnimi cilji in zaradi tega dvomiš v svoje cilje. Če nimamo trdno določenega življenjskega cilja, je to enako škodljivo, kot težnja za ničevim ciljem. Dr. Bennet Leventhal, otroški psihiater, veruje, da nastopijo težave v obnašanju pri mnogih premožnih najstnikih ravno zato, ker jim njihovi starši ne morejo nuditi drugih ciljev, razen materialnega uspeha. V chicaških predmestjih, kjer dr. Leventhal dela, je najvišje število samomorov v Združenih Državah — posebno med mladimi. Po uvodnem članku v znanem nemškem časopisu Frankfurter Allgemeine (12. september 1981) je glavni vzrok dramatičnega porasta zlorabe mamil, prestopov, depresij in nesmiselnega kriminala med mladimi — »naraščajoči občutek brezciljnosti«. Da, tako je zato, ker nimajo pravega življenjskega cilja.
Kateri cilj je vreden truda?
Mnogim je edini cilj, da zaslužijo za vsakdanji kruh. Nedavno izvedena anketa med 1000 ameriškimi najstniki raznih ras in ekonomskih položajev, je pokazala, da je za te najstnike glavni cilj, najti delo, ki jim bo ugajalo. Pa vendar, kot si verjetno že uvidel, takšen cilj pogosto ne prinese zadovoljstva, temveč razočaranje. Vseeno pa je še vedno za mnoge edini pravi cilj — vroča želja za pridobivanjem hrane, obleke in strehe nad glavo.
Največji Učitelj, ki je živel na Zemlji, je pozornost obrnil še na drugačen cilj. Rekel je: »Ne trudite se za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane v večno življenje.« Spodbudil je ljudi, naj ‚pogledajo‘ za pripravami, ki lahko prinesejo večno življenje, ter težé, da bi jih dosegli. Kakšnim ljudem gre takšna nagrada? Po Jezusovih besedah tistim, katere je Bog »zaznamoval s svojim pečatom potrditve«. (Janez 6:27, NS) Jezus je torej postavil pred svoje učence cilj, delati tako, da bodo ugajali Bogu in dobili večno življenje v sreči. (2. Petrov 3:13)
Cilj ljudi spremeni
Jezusovi učenci so zelo spremenili svoj način življenja, ker so svoja srca usmerili na ta najpomembnejši cilj. Med njimi je bil tudi apostol Pavel, očitno sin bogatih staršev v uglednem mestu na Bližnjem Vzhodu. Izobraževal se je pri znamenitem hebrejskem učitelju in sodniku in hitreje in višje napredoval, postal je ugleden. Toda ker je ‚hitel proti cilju, za nagrado Božjega klica‘, je imel vse to za »smeti« in je posvetil svoje življenje stvarem, ki jih Bog odobrava. Tako, kot je bilo z drugimi pravimi kristjani, je bila tudi Pavlova predanost enemu cilju opazovalcem jasno dokazana. (Dejanja apostolov 22:1—3; Galatom 1:14; Filipljanom 3:5—8, 14)
Podobno gorečnost in predanost enemu cilju lahko vidimo danes med pravimi kristjani. Zatem ko je neki kanadski novinar bil na kongresu Jehovinih prič, je poročal, da je osrednji razlog za njihov porast »v neverjetnem občutku do obveznosti in predanosti«. Mnogi med njimi so našli resnično srečo v težnji za tem življenjskim ciljem, in ne za drugimi stvarmi.
Devetnajstletni Mark je na primer dosegel svoj cilj — postal je najboljši dirkač na motornem kolesu v Kaliforniji (ZDA). »Dosegel sem namen, ko sem zmagal na mnogih tekmah. Bil sem slaven, imel sem denarja, kolikor sem hotel, in lahko sem si pridobil ljubezen katerekoli deklice v mestu,« je rekel Mark. »Toda ko sem zmagal na veliki tekmi, sem se vprašal: ‚Ali je res to vse? Sem na višku svojega življenja in kje je ta veliki občutek, da sem nekaj dosegel?‘« Drugi so pozorno opazovali njegove sijajne dirkalne uspehe in sebi za življenjski cilj postavljali njegovo življenje. »Poskušali so doseči, kar sem jaz dosegel, toda vse skupaj je bilo nesmiselno. Nič nisem dosegel, in oni so želeli prav to!« Sčasoma je Mark resno preučeval Biblijo z Jehovinimi pričami in spoznal vrednost teženja k cilju, ki se izplača. Zatem ko je postal Jehovina priča, se je trudil delati tako, da bi dobil Božje priznanje in pomagal je drugim v duhovnem pogledu. Ko je razmišljal o svojem življenju, je rekel Mark, sedaj star 27 let: »Sedaj sem našel prave prijatelje in resnično radost v duhovnem pomaganju drugim. Končno sem občutil, da delam nekaj, kar je za ljudi trajne vrednosti.«
Kako vpliva težnja za življenjskim ciljem na kristjana? Kakšni napori so potrebni, da bi kristjan takšen cilj dosegel? In kako težnja za pravilnim ciljem prinaša zadovoljstvo? Kaj mora nekdo narediti, medtem ko teži za končnim ciljem večnega življenja? Preberi si o tem v tretjem članku te izdaje, na 20. strani.
[Poudarjeno besedilo na strani 4]
»Sedaj sem našel prave prijatelje in resnično radost v duhovnem pomaganju drugim. Končno sem občutil, da delam nekaj, kar je za ljudi trajne vrednosti.« (27-letni bivši prvak na motornem kolesu.)
[Poudarjeno besedilo na strani 4]
»Ne trudite se za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane v večno življenje.« (Janez 6:27)