Reševanje najstniških težav

OBJAVLJAMO izvleček pisma, ki ga je dobila podružnica Jehovinih prič v Sao Paulu v Braziliji. Napisala ga je mati štirih otrok, mož pa ni veren. Pisala je v zvezi svoje trinajstletne hčere:

»Priznati moram, da ji nisem poklonila dovolj pozornosti. ...

Opazila sem, da se je hčerka ‚ohladila‘ glede obiskovanja sestankov, družinskih biblijskih razgovorov in oznanjevanja. Ko sem jo vprašala, ali je kaj narobe, je odgovorila: ‚Ah, nič.‘ Zatem mi je nekega dne rekla, da je sodelovala v teh krščanskih dejavnostih samo zato, ker je morala, ne pa zato, ker bi želela. Rekla je, da ne želi biti podobna svoji sestri, imeti fanta — Jehovino pričo, in se poročiti ‚v resnici‘. Želela je živeti kot vsi drugi. Komaj sem verjela svojim ušesom, ker smo se kot družina dobro razumeli.

Ker sem jo še naprej spraševala, mi je rekla, da je iz pomenkov s sošolci izvedela, kaj vse svet ponuja. Po njihovem mnenju sem jaz povprečna in prestroga mati. Zato me je prosila, da bi pet mesecev ne sodelovala v nobeni krščanski dejavnosti, da bi lahko ugotovila, kaj želi od življenja.

Ko sem o tem nekaj časa razmišljala, sem ji predlagala tole: Namesto da ji dam pet mesecev ‚dopusta‘ od krščanske dejavnosti, bi mi naj dovolila, da se ji v tem času bolj približam. Hodila bi z njo do šole in nazaj, ona pa bi naj z menoj šla na moje biblijske študije in ponovne obiske. Z drugimi besedami, še več bi morala sodelovati v mojih krščanskih dejavnostih.

Strinjala se je s tem; minila sta dva meseca, rezultati pa so izredni. Sama priznava, da je bilo njeno stališče otroško in neresno. Ponovno sem videla Jehovino roko na vseh mojih štirih otrokih. Dejansko sem blagoslovljena. V molitvah sem ponudila svoje otroke Jehovi, toda jaz sem ta, ki sem prejela darilo.«

Štiri mesece pozneje je deklica ponovno in popolnoma prostovoljno sodelovala v vseh krščanskih dejavnostih, mati pa je bila modrejša in še bolj hvaležna. Mogoče bo njen predlog pomagal tudi drugim, da bodo rešili probleme pri vzgoji otrok.