Einsteinova ocenitev človeškega znanja

»NAJVEČJI dosežek znanosti je odkritje, da smo popolni nevedneži,« je napisal znani znanstveni pisec Lewis Thomas v svoji razpravi, ki je izšla v The New York Timesu. Ni to pretiravanje? Nasprotno, Ely E. Pilchik je napisal za Times: »Dovolite mi, da (Thomasovo izjavo) podprem iz pomembnega vira.« Pojasnil je, da je 20. maja 1954 prof. Alberta Einsteina povprašal o naslednjem:

»Obveščen sem, da ste se v zadnjem mesecu ali približno v tem času z nekim obiskovalcem pogovarjali o poznavanju zakonov vesolja. Namignili ste, da je naše znanje precej revno, kljub vsemu nedavnemu napredku. To ste prikazali z dvemi primeri. Prvič: naš napredek znanja se lahko primerja s tistim, ki si ga pridobi človek, ki bi rad o mesecu več vedel, pa se vzpne na streho svoje hiše, da bi mu bil bližje.

Po tem poročilu ste Vaš drugi primer za naše zelo majhno poznavanje vesolja osredotočili na trenutek, ko ste dokončali formulo splošne teorije o relativnosti. Tedaj se je na Vaš papir spustila navadna kuhinjska muha. Razmišljali ste o tem, da ste zapisali vse glavne fizikalne zakone vesolja, lahko bi rekli, da je bil tukaj ključ za odpiranje vseh skrivnosti vesolja, pa vseeno dejansko malo poznate naravo te male muhe.

Tako so mi pač bile prenesene Vaše besede. Z Vašim dovoljenjem bi jih želel citirati, če so točne. Če ne, bi Vam bil zelo hvaležen, da me popravite.«

Dobil je odgovor z datumom 21. maja 1954, glasil pa se je: »Opis mojega pogovora z Vašim obveščevalcem je zanesljivo točen in ga lahko v tej obliki uporabite. S prisrčnimi pozdravi, Vaš vdani, (podpis) A. Einstein.« — New York Times, 1. septembra 1981.

Čeprav človek stalno veča svoje znanje o vesolju, je to še vedno sorazmerno pomanjkljivo. To nas spomni na Jobove besede v zvezi z Bogom in njegovim stvarstvom: »Glej, to je majhen obris dejanja Njegovega; in kakor rahlo šepetanje, ki ga slišimo o Njem! A grmenje Njegove vsemogočnosti, kdo more razumeti?« (Job 26:14)