»Vsak na svojem mestu«
»Obstali so vsak na svojem mestu okoli tabora.« (Sodniki 7:21, EI)
1., 2. Primerjaj Božja dela s človeškimi.
NA KAJ pomisliš, če primerjaš skladnost Božjega stvarstva z neredom v človeški družbi? Mar ne misliš enako kot navdihnjeni pisec Biblije, ki je rekel: »Zakaj Bog ni Bog nereda, ampak miru.« (1. Korinčanom 14:33) Te besede apostola Pavla pokažejo, da Bog ne more biti odgovoren za svetovno zmedo. Jehova ve, kako urediti stvari, da bi bilo vse, kar upravljajo njegovi zakoni, na pravem mestu. Vse njegovo stvarstvo nam to dokazuje. Vse večje človekovo poznavanje vesolja vedno znova potrjuje, da vlada v njem mir in da je nadzorovano. Kamorkoli usmeri človek svoje teleskope, vidi, da je vsaka zvezda in planet na svojem mestu in da se pravilno giba po svoji poti.
2 Kako drugače je, če pogledamo zadeve svojeglavih ljudi na Zemlji! Samo zmešnjava, nered, tekmovalnost in krvi željno tekmovanje! Človeštvo je razdeljeno zaradi politike, religije, socialnih in rasnih razlik in preplavljeno z nerešljivimi problemi. Hudodelstvo se je tako razširilo, da je nemogoče odkriti in kaznovati vsakega prestopnika zakona. Celo vojaki v narodnih vojskah, ki služijo pod strogo disciplino, često kršijo pravila.
3. S kom se primerjajo kristjani in kakšna je njihova borba?
3 Zato ni čudno, da Jehova skrbi za red in mir med svojimi predstavniki na Zemlji, tako kot skrbi za materialno vesolje. Kristjane se kot njegove služabnike primerja z discipliniranimi vojaki v vojski. Apostol Pavel je pisal, da bi moral biti vsak »dober (zvest) vojščak Kristusa Jezusa«. (2. Timotejev 2:3, EI) Vsakdo med nami bi moral želeti, da ‚bije dobri boj‘. (1. Timotejev 1:18) Ne smemo pa pozabiti, da naša borba ni dobesedna, temveč duhovna. Borimo se zoper »svetovne gospodovalce teme, zoper hudobne duhove pod nebom«. (Efežanom 6:12 EI)
4. Zakaj satanovi napadi proti Božjim služabnikom ne bodo uspešni?
4 Toda sile ‚boga tega sestava‘ želijo Božje služabnike prestrašiti, tako da ne bi bili več pogumni in bi zbežali pred sovražnikom. (2. Korinčanom 4:4) Toda ta nasprotnikova preračunljivost se bo izkazala bedno, ker je Jehova tisti, ki vodi stvari in ki ‚uri naše roke za boj‘. (Psalm 18:34) Pogum nam daje jamstvo, da ‚boj ni naš, ampak Božji‘. (2. Letopisi 20:15) Jehova bo po svojem mogočnem vojskovodju, Kristusu, zmagoslavno končal boj. Zato On svojim zvestim služabnikom jamči, da ne bodo nikoli osramočeni. Nikoli se jim pred nasprotnikovimi napadi ne bo treba umikati. (Psalm 18:25)
5. Zakaj je Jehova Gideonu zapovedal drugače kot bi menili človeški strategi?
5 Z navdušujočim navdihnjenjem poročilom o borbi za časa izraelskih sodnikov, stoletja pred našim štetjem, nas Jehova opozori na nekaj vodil bojevanja, na katera morajo paziti ‚Kristusovi vojščaki‘. To je bilo v dneh sodnika Gideona, ko je vojska častilcev demonov napadla Izrael, in bilo »jih je mnogo, kakor kobilic«. (Sodniki 6:5, EI) Jehova je Gideonu naročil, kako naj bi se izraelska vojska srečala s to na pogled neustavljivo nevarnostjo. V nasprotju z vsakim človeškim mnenjem o vojaški taktiki, je Bog Gideonu zapovedal, naj vojsko zmanjša z 32 000 na 10 000 vojakov, zatem še od 10 000 na 300. Jehova je rekel, da jih bo s tako malo vojakov rešil: »(Jaz) vas rešim.« (Sodniki 7:2—7)
6. Opiši, kako je Gideon 300 možmi napadel madianski tabor.
6 Teh 300 mož je bilo opremljenih z rogovi in velikimi vrči, v katerih so bile bakle. V temni noči jih je Gideon razporedil okoli madianskega tabora in njihovih zaveznikov. Bilo jim je rečeno, naj čakajo na Gideonov znak in šele potem ukrepajo. Lojalna poslušnost in stroga podrejenost vojaškim poveljem Gideona, je bila odločilnega pomena. Ko so bili vsi na svojih mestih, je dal Gideon znak. Tedaj je 300 mož ‚zatrobilo na trombe in razbilo vrče (v katerih so skrivali svoje bakle).‘ »V levici so držali plamenice, v desnici pa trombe (rogove, NS), da so trobili ter vpili: ‚Meč za Jehovo in Gideona!‘ Obstali so vsak na svojem mestu okoli tabora. In ves tabor je bil zbegan, kričali so in bežali.« Sovražna vojska je bila razbita. (Sodniki 7:19—22, EI)
7. Katera vprašanja se pojavljajo v zvezi s tem biblijskim dogodkom?
7 Ob tem nastane nekoliko razumnih vprašanj. Tako na primer: Ali bi jim Jehova pomagal do tako velikanske zmage, če bi bilo teh 300 mož gledalo na svoje zadolžitve neresno? Kaj bi se zgodilo, če ne bi čakali na Gideonov znak? Kaj bi bilo, če ne bi vzeli s seboj kakšen del bojne opreme, ki jim ga je dal Gideon? Bi uspeli, če bi vsak zase odločal, da so tam še drugi položaji, ki so bolj ugodni od tistih, ki so bili dodeljeni? Iz vsega tega vidimo, da imamo življenjsko važna načela, po katerih bi se morali ravnati, ker »se je zgodilo kot zgled in je bilo zapisano v svarilo nam«. (1. Korinčanom 10:11, EI)
8. Kdo nam bo pomagal zmagati v naši borbi?
8 V naši krščanski borbi moramo priznavati Jehovo na vseh naših poteh. Moramo mu zaupati kot Dajalcu oziroma Povzročitelju zmage. Nasprotno temu pa domiselna človeška strategija in najgloblje razmišljanje samih ljudi ne more zajamčiti uspeha. »Ne z vojsko, ne z močjo, ampak po mojem duhu,« pravi Jehova. (Zaharija 4:6) Zato se bomo, ko se iz dneva v dan borimo, da bi podprli resnico in pravičnost, mi, kristjani, izogibali posvetnih mišljenj, ki nasprotujejo načelom, ki jih je Bog pripravil za vodstvo svojega ljudstva. Če se nagibamo k nasvetom posvetnih ljudi, to slabi našo vero v Božjo sposobnost, da nam bo v času stiske pomagal. Tako močno moramo biti prepričani v to, kakor je bil biblijski pisec Jakob (1:5): »Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo.«
»Glejte name« ‚in se učite‘
9., 10. a) Kdo je danes naš poveljnik in vodja? b) Kako ga lahko ‚gledamo‘, če pa je neviden?
9 Kristus Jezus, večji Gideon, ima sedaj popolno poveljstvo nad svojimi nevidnimi in vidnimi silami. Po njem Jehova postopoma razodeva svoj namen in časovno določanje dogodkov za njegovo ljudstvo. Kako vznemirljivo je vedeti, da Kristus Jezus učinkovito usmerja svoje »vojščake« na Zemlji, kar jim jamči, da bodo deležni končne zmage! Res je, kakor je obljubil, z njimi »vse dni do konca sestava stvari«. (Matevž 28:20, NS)
10 Ker je Kristus Jezus sedaj ustoličeni vodja in poveljnik vseh borcev za resnico in pravičnost, se lahko enotno ‚učimo tako, da gledamo nanj‘, kakor je 300 bojevnikov gledalo, kaj dela Gideon. (Sodniki 7:17) Toda kako lahko mi danes ‚gledamo‘ na Kristusa, če pa je neviden? ‚Gledamo‘ ga v tem smislu, da spoznavamo njegove znake, ki nam jih daje po vidnem »hlapcu«, ki je postavljen nad vsemi zemeljskimi koristmi njegovega Kraljestva. (Matevž 24:45—47) Ta po duhu postavljeni kanal prenaša njegova navodila vsem njegovim »vojščakom«. Ti si ne morejo privoščiti, da bi po svoje ‚prehitevali‘ ali da bi postali nepotrpežljivi, ker so njihova gledišča še niso spolnila. Dogodke časovno določa naš nevidni Poveljnik, zato je pomembno njegovo, ne pa naše osebno gledišče.
Opremo priskrbi Bog
11. Kakšna je oprema današnjih Božjih služabnikov?
11 Večji Gideon ve, kakšno opremo potrebujejo njegovi vojščaki na Zemlji. Ne potrebujemo dobesednega orožja in opreme, ker se ne borimo proti ljudem. Naša borba je duhovna. Zato je naše orožje »močno za Boga (po Bogu), da ruši trdnjave ... in vsako visokost, ki se vzdiguje zoper vednost (spoznanje) Božje, da podvržemo vsak razum pokorščini do Kristusa«. (2. Korinčanom 10:4, 5, EI) Ne glede na nasprotovanja, ki lahko pridejo nadnje, morajo zvesti krščanski vojščaki vešče uporabljati Božjo opremo, ki jim jo je dal, tako da bi bili sposobni delati to, kar je delal apostol Pavel, namreč, ‚oznaniti ljudem vso voljo Božjo‘. (Dejanja apostolov 20:27)
12. a) Zakaj je bila Gideonova mala četa tako uspešna? b) Zakaj so Jehovini služabniki danes tako uspešni?
12 Gideonovi vojščaki so bili kot en mož in uporabljali so opremo, da bi dosegli željeni uspeh. Ko so sredi mirne noči razbili 300 lončenih vrčev, dvignili v zrak 300 gorečih plamenic in zapihali v 300 rogov ter nato še iz vsega grla vpili, je to med Madianci povzročilo nemir in na nje delovalo uničujoče! Ali se sedaj, ko se združeno oznanjuje Božje Kraljestvo in njegovo maščevanje nad sovražniki, podobno ne pretirava z obsegom in nevarnostjo vesti, ki se jim oznanjuje? Zakaj je tako? Zato ker cela organizacija Jehovinega naroda radostno in odgovarjajoče časovni določitvi njihovega oznanjevanja širi posebne vesti svetu pod vodstvom večjega Gideona, po njegovem postavljenem »hlapcu«. Kako bi se sicer moglo oznanjevati po vsem svetu, če bi, nasprotno, vsaka Jehovina priča oznanjevala Božjo vest, kakor bi se ji zdelo in kadar bi se ji zljubilo? Gotovo nam je jasno, da je Jehovina volja, »da bi bili med seboj istih misli po Kristusu Jezusu (večjem Gideonu), da bi tako enodušno, z enimi usti slavili Boga in Očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa«. (Rimljanom 15:5, 6, EI)
13., 14. Kaj je tisto, kar daje moč vesti, ki jo Jehovini služabniki danes oznanjujejo?
13 Sila, ki združuje, je Jehovin duh in njegova Beseda, Biblija. K sreči ne gremo oznanjevat in ne učimo vsak svojih vtisov v zvezi z vestjo Biblije. Jehova nam je priskrbel veliko pomožnih sredstev za razumevanje Biblije v tiskani obliki, tako da enako mislimo in skladno poučujemo. Tako se izogibamo pogubne neenotnosti in številnih protislovnih naukov tako imenovanega krščanstva in poganstva. Božjo vest oznanjamo ljudem čisto in naravnost, to je vest velikega upanja, toda tudi vest maščevanja. Povsem se zavedamo, da mora biti zvok trobente ali rogov glasen in jasen. (1. Korinčanom 14:8)
14 Kako je primerno zato za vse nas, da cenimo vrednost opreme, ki nam jo je priskrbel za našo krščansko borbo Jehova! Prav tako nas usposablja, da bi jo znali uporabljati in kar se da dobro oznanjati posameznikom in celim narodom. To ni glas osamljene ‚vpijoče osebe v puščavi‘, temveč je to glasno in predirno opozorilo, ki se razlega po vsem svetu. Tako Jehova ‚dopušča, da se njegov mogočni glas razlega pred njegovimi oboroženimi silami‘. (Joel 2:9, 11)
»Vsak na svojem mestu«
15. Kaj si ne moremo zamisliti, da bi bili storili Gideonovi možje?
15 Niti pomisliti ne smemo, da bi si bilo lahko Gideonovih 300 vojščakov, zatem ko so bili postavljeni na svoja mesta, med seboj zamenjavalo položaje ali si celo iskali ugodnejša mesta. Če bi tako delali, bi bili svoje mnenje postavljali pred Jehovin namen, kako bo vodil napad po Gideonu. Kdor bi tako delal, bi pokazal, da ni ponižen in da ne želi čakati na Jehovo, da bi on določil čas oziroma kaj spremenil. Kako bi moglo takšno stališče biti v skladu z iskrenim vzklikanjem: »Meč za Jehovo in Gideona«?
16. Kako bomo, če bomo ponižni, lažje opravljali naše obveznosti?
16 Vsakdo v Jehovini ureditvi si mora danes zapomniti, da je najvažnejši Jehovin namen in splošne koristi njegovega Kraljestva. Dolžnosti, ki smo jih dobili, moramo zvesto izpolnjevati, ne glede na katerem mestu v organizaciji bi bili. (1. Korinčanom 4:2) V vseh situacijah velja načelo Kristusa Jezusa: »Kdor se pa povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Matevž 23:12) Tudi Jakob je spodbudil: »Ponižajte se (ne samo v očeh ljudi, temveč) pred Jehovo, in on vas poviša.« (Jakob 4:10)
17. Ali Jehova skrbi za vsakega med nami?
17 Sedaj torej lahko razumemo polni pomen teksta v Sodnikih 7:21, »vsak na svojem mestu«. Ker služimo v Jehovini organizaciji, bodimo zadovoljni, kamorkoli nas on postavi in opravljajmo delo, kolikor moremo zvesto. Bodimo prepričani, da tisti, ki vidi padec vrabčka, veliko bolj skrbi za nas, če zvesto delamo vse, karkoli nam je dodeljeno. (Matevž 10:29—31) On ve, kakšen pouk potrebujemo in za kakšno delo smo sposobni, zato z nami odgovarjajoče ravna. Prepričani smo lahko, da nas ne bo spregledal. (1. Petrov 5:10)
18. Zakaj danes tako zelo zaupamo Jehovi?
18 Danes so vsi Božji služabniki pod poveljstvom večjega Gideona, Jezusa Kristusa. Mi pa želimo enotno služiti za opravičenje Jehovinega imena in ponižno ostati podložni Božjim pravilom boja — »vsak na svojem mestu«. Prepričani smo, da bo Jehovina celotna strategija zagotovila končno zmago. Prav tako smo prepričani, da Jehova vidi našo vdano poslušnost in da nas bo za to nagradil z ‚resničnim življenjem‘ v njegovi novi ureditvi, ker njegova Beseda pravi: »Bodite ... stanovitni, neomahljivi in vedno bogati v delu Jehovinem, ker veste, da vaš trud ni prazen v Gospodu.« (1. Timotejev 6:19; 1. Korinčanom 15:58, EI)
Se še spomniš naslednjih misli?
◻ Zakaj je bila Gideonova vojaška taktika tako drugačna od posvetnih načinov vojskovanja?
◻ Kaj je Gideonu pomagalo do popolne zmage?
◻ Kako je danes Jehova v zvezi s svojimi služabniki?
◻ Kakšno je pravilno stališče današnjih »Kristusovih vojščakov« do nalog, ki so jim dodeljene?
[Poudarjeno besedilo na strani 11]
Vdana poslušnost in dosledna podrejenost Jehovinim naredbam sta Gideonu in njegovim ljudem prinesli velikansko zmago
[Poudarjeno besedilo na strani 12]
»(Bodimo) med seboj istih misli po Kristusu Jezusu (večjem Gideonu), da bi tako enodušno, z enimi usti slavili Boga in Očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa«. (Rimljanom 15:5, 6, EI)