Jehovina smela vojska polnočasnih služabnikov

»(Bodi) dober vojak Kristusa Jezusa. Noben vojak, ko je v službi, se ne zapleta v opravila življenja, da je po volji temu, ki ga je najel.« (2. Timotejev 2:3, 4)

1., 2. Katero vabilo oznanjevalcem je izšlo pred sto leti in s kakšnim rezultatom?

»POTREBNIH JE 1000 OZNANJEVALCEV.« Takšen naslov se je pojavil v časopisu pred sto leti, toda to nenavadno obvestilo ni bilo zapisano v rubriki »Mali oglasi«. Razen tega je bil odziv večji, kakor se je pričakovalo. Kdo je tako pozival in kdo se je odzval? Ali se to tiče tudi nas?

² Ta oglas je izšel v njegovem drugem letu izhajanja, v časopisu, ki je danes po svetu znan kot »Stražni stolp«. Ni se iskalo duhovnikov, da bi napolnili cerkvene prižnice. Biblija ne predvideva, da bi tako služili kot oznanjevalci Božje vesti. Nasprotno, izdajatelji Stražnega stolpa so leta 1881 iskali ljudi, ki so bili pripravljeni »iti v velika in mala mesta, pač po sposobnosti, kot kolporterjia ali evangelisti«. Vabili so tudi tiste, ki so želeli in mogli posvetiti ves svoj čas za oznanjevanje biblijskih resnic. Odzvali so se in v začetku so bili kot majhne kapljice, nekoliko jih je bilo tu, nekoliko drugje, dokler leta 1885 niso dosegli števila 300. Sedaj je to število naraslo na tisoče in desettisoče in leta 1981 je bilo povprečno 151 180 takšnih oznanjevalcev.

3. Zakaj so spremenili ime takšnim oznanjevalcem?

³ Jehovine priče takšnih polnočasnih oznanjevalcev že dolgo ne imenujejo več »kolporterji«, ker ta francoski izraz pove samo en vidik njihove službe, namreč, razširjanje Biblij in sorodne literature. To sicer spada med njihovo glavno dejavnost, vendar druga beseda oziroma naziv bolje ustreza pomenu dela te duhovne vojske evangelistov, ki širijo »dobro vest«. (2. Tim. 2:3, 4; Luk. 8:1; 10:1) Ta beseda je »pionir«b.

Pionirji — bojevniki v duhovni vojski

4. Kaj je najprej pomenila beseda »pionir«?

⁴ Zakaj je »pionir« primernejši naziv za Jehovine priče, ki so lahko polnočasni oznanjevalci? Ta beseda se je najprej uporabljala v vojaškem jeziku za vojake, toda ne za navadne vojake. Hkrati je pomenila vojaškega inženirja, nekoga, ki je šel pred glavnimi četami in gradil mostove, ceste in strelske jarke. Zato se je beseda »pionir« začela uporabljati za nekoga, ki pripravlja ali odpira poti, nekoga, ki je prvi, hodi spredaj in se srečuje z novostmi ali nasprotovanjem. Tako so imenovali tudi prve naseljence zahodnega dela Severne Amerike. Ta izraz predoči neustrašne ljudi, ki ‚gredo‘ naprej, dokler ne dosežejo cilja. Kako prikladno ime ali naziv je to za tiste, ki so požrtvovalni »borci« Jezusa Kristusa!*

5. Zakaj lahko kristjane imenujemo »vojaki«? (Filem. 2; Filip. 2:25)

⁵ Vse prave kristjane se lahko primerja z bojevniki v duhovni vojni. (1. Tim. 6:12; 2. Tim. 4:7; Juda 3) Imamo skupnega sovražnika, Satana, ki nas namerava umoriti. Razporedil je svojo vojsko nevidnih demonskih sil, skupaj z vidnim hudobnim svetom, v mogočno armado, ki nasprotuje pravim Kristusovim učencem. Vseeno pa več kot 2 300 000 kristjanov po vsem svetu posluša navdihnjeno zapoved: »Njemu se upirajte (Satanu), trdni v veri.« (1. Petr. 5:9) To so Jehovine priče, ki se, čeprav slabe in neznatne, uspešno duhovno bore proti temu močnemu sovražniku. (Jakob 4:7, 8, 10)

6. Zakaj je tudi beseda »vojak« primeren naziv za kristjane?

⁶ Vojak v vojni misli samo na eno — na bitko, ki ga čaka. Na manj pomembne stvari sploh ne misli. Apostol Pavel je pisal mlajšemu krščanskemu sodelavcu Timoteju: »Trpi tudi ti kakor dober vojščak Kristusa Jezusa. Nihče, ki se vojskuje, se ne zapleta v opravila življenja, da je po volji tistemu, ki ga je v vojsko vzel.« (2. Tim. 2:3, 4, EI) Seveda Pavel in Timotej nista bila vojaka posvetne sile. V An Expository Dictlonary of New Testament Words od W. E. Vinea (Leksikon besed iz Nove Zaveze) piše, da se beseda »vojak« tukaj uporablja »metaforično za nekoga, ki prenaša težave zaradi Kristusa«.

7. Kakšno vlogo so imeli pionirji v krščanski vojski duhovnih vojakov?

⁷ Med temi milijoni uspešnih krščanskih borcev je tudi operativni oddelek polnočasnih služabnikov. Mnogi so bili zares pionirji v pravem smislu, ker so šli pred glavno vojsko in ji utirali pot. Pionirji so odhajali na področja, kjer se še ni oznanjevala dobra vest o vzpostavljenem Božjem Kraljestvu. Nekateri pionirji-misionarji so odšli v tuje dežele, kjer so se morali naučiti tujih običajev in težkih jezikov in kjer so se prebijali skozi neprijetnosti, bolezni in se srečevali z demonskimi religijami. Preko vseh teh ovir so ‚zgradili‘ mostove oziroma ‚prodrli‘ so s svojim duhovnim orožjem in postavili »mostišča«, ki so se razvila v močne skupščine. Utrli so poti na področjih, kjer je nato, čez nekaj let, oznanjevala Kristusovo vest o duhovni osvoboditvi cela vojska bojevnikov. (Iza. 60:22)

8. Kakšna je prednost prostovoljcev v tej duhovni vojski? (Sodnikom 7:3)

⁸ Lansko leto je vsak mesec po vsej zemlji ‚delovalo‘ povprečno 151 180 takšnih polnočasnih vojakov. Vsi so prostovoljci, nihče ni za to plačan. (Psalm 110:3) To je povsem pravilno, ker se pogosto dogaja, da so vojaki, ki so proti svoji volji stopili v vojsko, ali ki v njej služijo za plačilo, v sami bitki neodločni. Izgubijo pogum in se vdajo ali zbeže. Toda zakaj bi ti pionirji, če so prostovoljci in ne dobijo nobene materialne nagrade, žrtvovali ves svoj čas, medtem ko milijone predanih kristjanov tega ne dela? Ali so pionirji zato, ker pričakujejo v bodočnosti večjo nagrado od drugih, ki jim okoliščine dovoljujejo porabiti za službo 10, 20, 30 in več ali manj ur? Ne, iskreni pionirji se trudijo zato, ker želijo tako pokazati popolno predanost Bogu Jehovi. Želijo storiti vse, kar morejo, kakor vsak pravi predan kristjan, v službi našemu ljubečemu Bogu. Kdo je torej lahko pionir; in kdo bi moral biti pionir? Razmisli o tem, kako je s teboj in kako ti gledaš na to službo?

Izračunaj stroške

9. Zakaj nekateri kristjani ne morejo biti pionirji?

⁹ Kadar nekdo razmišlja, če bi mogel biti pionir, mora upoštevati številne dejavnike. Njegovi osebni življenjski pogoji bodo vplivali na to; so namreč obveznosti, ki so še pred polnočasnim oznanjevanjem, (5. Moj. 24:5) Apostol Pavel je pisal, da je kristjan, ki ne skrbi za materialne potrebe svojih domačih ‚zatajil vero in je slabši od nevernikov‘. (1. Tim. 5:8) Zato družinske obveznosti zaenkrat nekaterim preprečujejo, da bi bili pionirji. So še okoliščine drugačne vrste, to je zdravje in starost. Tudi to je treba upoštevati, čeprav so mnogi slabega zdravja ali starejši, pa vseeno služijo kot pionirji.

10. Zakaj pionirska služba zahteva vero?

¹⁰ Pionir — vojak mora imeti tudi trdno vero, ker ta služba ni lahka. Pavel takšno vero neposredno povezuje z javnim oznanjevanjem resnice, ko piše: »Bojuj dobri boj vere, sezi po večnem življenju, za katero si bil poklican in si to lepo (javno) izpovedal pred mnogimi pričami,« (1. Tim. 6:12, EI) Čeprav se vera zahteva od vseh v Božji vojski, je vendarle razlika med občasnim dokazovanjem vere v službi oznanjevanja in vsakodnevnim oznanjevanjem. Treba pa je pripomniti, da vera raste, če se veliko in često oznanjuje ljudem resnico. (2. Tesal. 1:3)

11. a) Kaj žrtvujejo vsi kristjani? b) Kakšne dodatne žrtve lahko zahteva pionirska služba?

¹¹ To je prav tako vprašanje požrtvovalnosti. V nekem smislu se lahko reče, da je vsa služba Bogu — dejansko daritev Bogu. (Hebr. 13:15) Gotovo je lepa daritev — biti pionir s pravilnim nagibom — ta pa je: slaviti Boga in pomagati drugim, da se osvobodijo spon satanovega sveta. Pionirska služba pa zahteva tudi drugačne ‚žrtve‘. Ko kristjan postane pionir, mora ves čas, ki ga je prej porabil samo zase, posvetiti oznanjevanju in poučevanju. Manj časa ima tudi za zaslužek in nabavljanje materialnih dobrin. Da, pionirska služba zahteva požrtvovalnost. Na tisoče pionirjev je pripravljenih omejiti svojo gospodarsko in materialno situacijo s tem, da dela v posvetni zaposlitvi le dan, dva ali tri na teden za življenjske potrebe, da jim tako ostane dovolj časa za njihovo službo. (2. Tim. 2:4)

Delati več — kot nazirci

12. Zakaj nekateri želijo biti pionirji in kako so nekateri Izraelci starega časa lahko storili več za oboževanje?

¹² Mnogi so postali pionirji zato, ker so želeli več delati v tej službi. To niso želeli zaradi tekmovalnosti ali oholosti oziroma zato, da bi bili boljši od svojih krščanskih bratov in sester. Želeli so delati več — iz ljubezni do Jehove in bližnjih. (Mat. 22:37—39) V tem pogledu so nazirci zanimiv biblijski primer. Izraelci in Izraelke starega časa so bili lahko prostovoljni nazirci; naziv izvira iz hebrejske besede na.zir’, pomeni pa posvečen, ločen, izdvojen. Tisti, ki so hoteli biti nazirci, so morali to svečano priseči. Vendar te prisege ne bi smeli primerjati z odločitvijo kristjana, da postane pionir, ker ta odločitev ni prisega, ki bi ga obvezovala za stalno. Vseeno pa lahko razmislimo o določenih poučnih podobnostih med nazirci in pionirji.

13., 14. a) Povej eno od omejitev nazircev? b) Kakšna je podobnost med njimi in pionirji?

¹³ Izraelec, ki se je prostovoljno odločil, da služi kot nazirec, je sprejel določene omejitve, ki so mu pomagale, da je obdržal »izbrano« ali »ločeno« vlogo pri oboževanju Jehove. Ena od omejitev se je nanašala na hrano in pijačo, kakor piše v 4. Mojzesovi 6:3, 4. Nazirec ni smel uživati alkoholnih pijač ali proizvodov vinske trte. (Ps. 104:15) Čeprav se je zahtevalo določeno samoodrekanje, ni bila prepovedana potrebna hrana. Zato nazirci zaradi te omejitve niso trpeli.

¹⁴ Uspešni pionirji niso osredotočili svojega življenja na materialne stvari, kot so hrana ali razkošna posest, temveč na službo v slavo Boga. To je nujno potrebno, če želijo biti radostni, to radost pa jim zavidajo prenekateri ljudje, ki imajo sicer po materialni plati »boljše« življenje. (Primerjaj Lukež 12:16—21.) Preprostejše ali bolj skromno življenje je tudi lahko koristno; tudi to ne smemo prezreti. Zdravstveni strokovnjaki navajajo mnogostranske nevarnosti preobilne hrane in uživanja pijač. Toda pionir, ki jé enostavno hrano, ki je sicer pestra in hranljiva, in — razen tega — še veliko hodi od hiše do hiše, ko oznanjuje, bo verjetno precej zdrav. Ljudje, ki imajo velike hiše, zadnje mehanične ali elektronske dosežke in veliko druge posesti, vedo, da povzroča to »glavobol« ali težave. Zato se izplača pregledati podobnosti med 4. Mojzesovo 6:3, 4 in pionirsko službo.

15. S čim lahko primerjamo omejitve nazircev glede striženja?

¹⁵ Druga omejitev, postavljena nazircem, je bila, da se niso smeli striči. (4. Moj. 6:5) Po njihovih dolgih laseh so ljudje vedeli, kdo so. Pozneje je Pavel pojasnil, da so krščansko ženo njeni dolgi lasje spominjali na njeno podložnost. (1. Kor. 11:3—15) Če so dolgi lasje nazircev pomenili, da so podložni Bogu, mar misliš, da krščanski brat ali sestra, ki prostovoljno služita kot pionir, nista v precejšnji meri podložna Bogu Jehovi? Veliko privatnim stvarem so se odpovedali ali jih dali na drugo mesto, da bi prvenstveno pozornost posvetili službi. Pionirji se naučijo biti odvisni od Boga in se mu tudi podložijo.

16. Kaj se lahko naučimo iz obnašanja nazircev do mrličev?

¹⁶ Še eno omejitev so imeli nazirci, in sicer, da se niso smeli dotakniti trupla, niti bližnjega sorodnika, kot na primer mrtvih staršev. (4. Moj. 6:6, 7) Tako je nazirec ostal svet in čist in neoskrunjen. (Primerjaj z zahtevo za velikega duhovnika v 3. Mojzesovi 21:10, 11.) Danes ni kristjanom in ne pionirjem prepovedano poskrbeti za pogreb ali iti na pogreb bližnjega sorodnika. Toda pionirji se želijo kakor nekdaj nazirci izogniti vsakega dvomljivega dejanja ali stvari, ki bi jih lahko onesposobila. Želijo biti zgledni. Če pionir, ki sicer ljubi svojo družino, dela na področju, precej oddaljenem od doma in svojih sorodnikov ne more obiskovati, kolikor bi jih drugače lahko, bo vseeno zadovoljen, ker ve, da Jehova prizna njegovo žrtev.

17. Zakaj biti nazirec ni pomenilo le določen verski obred? Kako je s pionirsko službo?

¹⁷ Biblija pokazuje, da Izraelec, ki je postal nazirec, ni opravil le neko vrsto verskega obreda, temveč je to bila pomembna in zadovoljujoča življenjska pot. Bog je rekel za takšnega človeka, da ‚živi kot nazirec Jehovi‘. (4. Moj. 6:2) Podobno je tudi današnja pionirska služba življenjska pot in srečen je kdor jo opravlja!

‚Sem tudi jaz lahko pionir?‘

18. Kaj bi se morali vsi vprašati? Zakaj?

¹⁸ Vsi kristjani enotno častijo Boga. Mi smo enostavna vojska borcev za resnico. Zato bi morali želeti, da pri tem čimveč naredimo. In tudi želimo storiti vse, kar moremo. Vsakdo od nas bi se torej moral vprašati: ‚Lahko tudi jaz služim kot pionir?‘ Pri razmišljanju o tem ti lahko naslednji članek pomaga spoznati, kako te lahko Jehova podpira, če bi rad sodeloval v pionirski službi.

[Podčrtna opomba]

ALI SI SI ZAPOMNIL ...

◻ Zakaj je pravilno, da se polnočasne služabnike imenuje pionirje?

◻ Zakaj Biblija primerja kristjane z vojaki?

◻ O čem bi moral razmisliti, če želiš postati pionir?

◻ Kakšen zgled so nazirci pionirjem?

[Slika na strani 9]

Zakaj se lahko kristjane upravičeno primerja s hrabrimi bojevniki?

[Slika na strani 10]

Kako lahko pionirska služba osreči in kako koristna je za zdravje?

[Podčrtni opombi]

pionir — kdor utira nova pota, kdor je novi ali med prvimi, kdor začne delovati in ustvarjati na novem, neznanem področju, začetnik.