Dnevni stavki za oktober 1981

1. Spominjal se bom imena tvojega od roda do roda, zato te bodo slavila ljudstva vedno in na večne čase. — Ps. 45:17, SS. 5/79, 15, 16b.

2. Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti. — Jan. 6:68, SS. 8/79, 18, 19d.

3. Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih ... učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. — Mat. 28:19, 20, SS. 6/79, 1a.

4. Kdor veruje v mene, bo tudi on vršil dela, ki jih jaz delam, in bo vršil še večja od teh. — Jan. 14:12, SS. 4/80, 10, 11b.

5. Blagor mrtvim, ki umrjejo v Gospodu od sedaj. Da, pravi Duh, odpočijejo se naj od trudov svojih, zakaj njih dela gredo za njimi. — Razod. 14:13, SS. 11/79, 14d.

6. Modri bodo osramočeni, oplašeni in ujeti; glej, besedo Jehovino so zavrgli, in kakšna modrost bi bila v njih? — Jer. 8:9; SS. 12/79, 12, 13a.

7. Učil (nas bo) o potih svojih in bomo hodili po stezah njegovih! Zakaj s Siona izide zakon in beseda Jehovina iz Jeruzalema. — Iza. 2:3, NS, SS. 7/79, 11.

8. Tudi jaz s svojimi deklami se bomo enako postile. In potem pojdem noter h kralju, dasi ni po postavi; in ako poginem, naj poginem. — Estera 4:16, SS. 8/79, 24—26.

9. Resnično ti pravim: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha ne more priti v kraljestvo Božje. Kar se je rodilo iz mesa, je meso, in kar se je rodilo iz Duha, je duh. — Jan. 3:5, 6, SS. 2/80, 6, 7b.

10. Ali so med ničevimi maliki poganov kateri, ki dajo dežja? ... Nisi li ti tisti, o Jehova, Bog naš? — Jer. 14:22, SS. 12/79, 4—6c.

11. Njemu se upirajte, trdni v veri, vedoč, da isto trpljenje prenaša bratovščina vaša razkropljena po svetu. — 1. Petr. 5:9, SS. 5/79, 6, 7d.

12. Kajti on mora kraljevati dotlej, dokler Bog ne dene vseh sovražnikov pod njegove noge. A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt. Kadar se pa vse njemu podloži, tedaj se tudi sam Sin podloži temu, ki mu je vse podložil, da bi Bog bil vse v vsem. — 1. Kor. 15:25, 28; SS. 11/79, 16, 17d.

13. In ko je Daniel zvedel, da je spis podpisan, je šel v hišo svojo ... in je molil in se zahvaljeval pred Bogom svojim, prav kakor je delal poprej. — Dan. 6:10; SS. 2/80, 6, 8a.

14. Če bi tudi bil človek prenagljen od kake pregrehe, takemu vi, ki ste duhovni, pomagajte v pravi stan v duhu krotkosti, in glej sam nase, da tudi ti ne boš izkušan. — Gal. 6:1; SS. 10/79, 16, 17d.

15. Kdor ne vzame nase križa svojega in ne gre za menoj, ni mene vreden. — Mat. 10:38, SS. 4/80, 4, 5b.

16. Nekatere prepričujte, ki so v dvomih; nekatere pa rešite, potegnivši jih iz ognja, nekatere pa s strahom milujte, sovražeč tudi obleko, oskrunjeno po mesu. — Juda 22, 23, SS. 10/79, 14, 15b.

17. To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi. — Razod. 7:14, SS. 3/80, 23, 24c.

18. In med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij. — Marko 13:10, SS. 11/79, 8—10a.

19. Prerok, ki ima sanje, naj pripoveduje sanje; in kdor ima besedo mojo, naj govori besedo mojo v resnici. — Jer. 23:28; SS. 1/80, 24—27a.

20. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan. — Jan. 6:54, SS. 11/79, 12—14c.

21. Očetje, ne dražite svojih otrok, temveč vzrejajte jih v strahu in svarjenju Jehovinem. — Efež. 6:4; SS. 10/79, 21, 22d.

22. Po njem torej prinašajmo vedno hvalno daritev Bogu, to je ‚sad ustnic‘, ki proslavljajo ime njegovo. Dobrodelnosti pa in podeljevanja ne zabite: take daritve namreč so Bogu po volji. — Hebr. 13:15, 16, SS. 12/79, 19—21.

23. Ne da bi bili zmožni, sami po sebi misliti kaj kakor sami iz sebe, temveč naša zmožnost je od Boga, ki nas je storil tudi zmožne, da smo služabniki nove zaveze, ne črke, ampak Duha. — 2. Kor 3:5, 6, SS. 3/80, 15, 11—13c.

24. Temveč prejmete moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in ... do kraja Zemlje. — Dej. ap. 1:8, SS. 4/80, 1—3c.

25. Na mestu očetov tvojih bodo sinovi tvoji, za vojvode jih postaviš po vsej Zemlji. — Ps. 45:16; SS. 5/79, 11, 12b.

26. O upanje Izraelovo, ... Zakaj bi bil kakor prestrašen mož, kakor junak, ki ne more rešiti? Saj si vendar sredi nas, Jehova, in po imenu tvojem se zovemo, ne zapusti nas. — Jer. 14:8, 9; SS. 12/79, 1, 2c.

27. Kadar pa on pride, Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč kar bo slišal, bo govoril. — Jan. 16:13; SS. 7/79, 8a.

28. Kadar torej ugledate ‚gnusobo razdejanja‘ ... tedaj naj zbeže tisti, ki so v Judeji, na gore. — Mat. 24:15, 16, SS. 1/80, 33, 34.

29. Vsi ne zaspimo, a vsi se izpremenimo. — 1. Kor. 15:51, SS. 11/79, 1, 2d.

30. Še veliko vam imam povedati, sedaj pa ne morete tega nositi. Kadar pa on pride, Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico. — Jan. 16:12, 13, SS. 4/80, 13, 14b.

31. Ljubil si pravico in sovražil krivico. Zato te je pomazilil Bog, Bog tvoj, z oljem veselja bolj nego sodeležnike tvoje. — Hebr. 1:9, SS. 5/79, 1, 2a.