Čudežne ozdravitve — kako je z njimi?

‚DEKLICA z oporo na vratu! Lahko jo snameš, ozdravljena si. Pridi sem in se zahvali Jezusu.‘ Deklica pride do oltarja in pove, da je bila dvanajstkrat operirana, ker od 1973. leta trpi za revmatičnim vnetjem sklepov. Stoji pred duhovnikom in upogiba glavo naprej in nazaj. On jo blagoslavlja, množica ploska, duhovnik pa vzklika: ‚Ozdravljena je!‘

Predstavljaj si radost človeka, ki je ozdravljen artritisa! Se takšne stvari lahko zgodijo?

Poročilo, kot je to zgornje, je bilo v Sunday Telegramu (Worcestery, ZDA), daje pa slutiti, da je to mogoče. Zato ni čudno, da današnja čudežna ozdravljenja zbujajo veliko pozornost. Bolniki hodijo množično k takšnim, ki zdravijo z molitvami, in upajo, da bodo ozdravljeni. Ali se njihovo upanje izpolni? So takšne ozdravitve uspešne? Kako se to zgodi?

KAJ JE TO?

Dejansko so takšna zdravljenja z molitvijo zelo različna. Na Zahodu pogosto tako ozdravljajo med službo Božjo pri evangelistih ali oznanjevalcih vodilnih religioznih skupnosti — n. pr. tisti, ki so povezani s karizmatičnim gibanjem. Ti ljudje, ki ozdravljajo z molitvijo, posnemajo Jezusa Kristusa in njegove apostole, in mislijo, da je Bog izvor njihove moči.

Druga skupina so »zdravniki« nekrščanskih religij: woodoo duhovniki (vrsta črnske religije), čarovniki in vrači. Ti verujejo, da povzročajo bolezni hudobni duhovi in jih zato s pomočjo ceremonij izganjajo oziroma odganjajo.

Zatem obstajajo »spiritistični kirurgi«, ki, kot pravijo, opravljajo »psihične operacije«. Trdijo, kot na primer tisti na Filipinih, da z golimi rokami prodirajo v bolnikovo telo in odstranjujejo obolelo tkivo in krvne strdke. Po poročilih so njihovi »pacienti« ‚operirani‘ pri polni zavesti in nimajo nobenih brazgotin.

So pa tudi takšni, ki pravijo, da njihovo »zdravljenje« ni v zvezi z religijo ali vero. Pravijo, da gre za naravni proces, za neko vrsto vključevanja oziroma izkoriščanje skrivnostne moči ozdravljanja, ki je okrog nas ali v telesu samem. Nekateri se raje imenujejo »psihozdravniki« kakor pa ozdravljevalci z molitvijo.

POMAGA?

Odgovor je odvisen od tega, koga boste vprašali. Tisti, ki verjamejo, govore, da so bili priče ozdravitvam, ali so jih sami doživeli. Dvomljivci pa naštevajo raziskave tako imenovanih čudežnih ozdravitev, ki so pokazale, da se to sploh ni zgodilo. Zakaj protislovje?

Včasih je mogoče, da se zares kdo zmoti. Tako je neka žena na primer iskreno verjela, da so jo ozdravili. Klinični test je pokazal, da obstaja sum raka, zato je odšla k človeku, ki je ozdravljal z molitvijo. Naslednji test je bil negativen. Bila je prepričana, da je čudežno ozdravljena. Toda njen zdravnik ji je rekel, da je bil njen prvi test preprosto napačen, kakor se pač včasih zgodi.

Drugič zopet ljudje v obupu pričakujejo čudež in se vdajajo varljivim sanjam. Mlado dekle, pri kateri je rak že napredoval, je odšlo k takšnemu ozdravljevalcu. Zatem jo je ponovno pregledal njen zdravnik. »Ko me je zdravnik videl, ni mogel verjeti,« je rekla vsa srečna. »Domnevali so, da bom umrla v dveh mesecih, toda nič se ni zgodilo. ... Morala bi že biti mrtva, pa vseeno ne vem, zakaj me je Bog rešil.« Na žalost, prej kot v letu dni je umrla.

Neki zdravnik je rekel, da je bilo ozdravljenje njegovega bolnika čudežno. Ko pa je novinar vse nadrobno preiskal, je ta zdravnik rekel, da je besedo »čudežno« uporabil samo v »simboličnem smislu«. Bil je prepričan, da je prišlo do ozdravitve po »naravni poti« in rekel: »Ne mislim, da lahko dokažemo, da bi Bog osebno posegel. Poznam primere, kjer se je to zgodilo, čeprav ni sodeloval zdravnik-čudodelnik.«

So stvari, zaradi katerih je težko soditi, kaj je pravzaprav vzrok določene »ozdravitve«. Še vedno se ne ve, kolikšen vpliv ima zavest na zdravje telesa. Mnogih bolezni se ne more predvideti vnaprej. V nekaterih primerih bolezen iz neznanih razlogov popusti. Mnoge bolezni zdravi telo samo, včasih s pomočjo zdravil. Dr. William A. Nolan je opozoril na možnost, da pride pri nekaterih boleznih do nagle reakcije zaradi močnih občutkov, ki so povezani z izvajanji zdravnika-čudodelnika. Moramo še pripomniti, da so mnoga navidezna ozdravljenja samo neznatna izboljšanja bolnikovega stanja.

Nekateri zdravniki-čudodelniki priznavajo možnost, da mnoge ozdravitve niso čudežne. Duhovnik, ki je povezan z gibanjem, talentiranih z Božjim darom, je rekel: »Nekatere ozdravitve so psihosomatskea narave, nekatere histerične, druge se zopet da pojasniti z naravnimi vzroki.« Nato je dodal: »Jaz nimam s tem nikakršnih težav, ker so še vedno stvarnost.«

Seveda se ne strinjajo vsi, da so lahko čudežna ozdravljenja naravna. Mnogi iskreno verjamejo, da se godijo čudeži in da bolnike ozdravijo nadnaravne sile. Morda bo zato kdo sklepal: »Dobro, čudežne ozdravitve so možne ali pa tudi ne. Toda ali more škodovati, če se jih preizkusi?« To je pomembno vprašanje.

[Podčrtna opomba]