Življenje, ki ga lahko izbereš

JE pa še neko življenje, ki ga lahko sedaj izbereš. To je življenje, ki ne uvene kot cvetje ob koncu pomladi in se ne posuši kot trava ob koncu poletja. Ni polno bolečin in razočaranj ali obremenjeno s prestopki in hudodelstvom, vojnami in lakoto, boleznimi in smrtjo. Njegovih dni ni le nekoliko, temveč neskončno. Nobenih problemov ne bo več, temveč neizrečena radost. To je življenje, ki ga je Bog Jehova prvotno predvidel za človeka.

Kakšno je pravzaprav to življenje? Mar je Bog mislil blaženost v nebesih, da človek na valovitem oblaku igra harfo, medtem ko lebdi v vesolju in večnosti? Ne! To ni prazen, nekoristen obstoj, kakršnega si predstavljajo brezdelni sanjači kot nebeško življenje. Da bi točno vedeli, za kakšno življenje gre in se lahko sedaj odločimo, se moramo obrniti k Božji besedi in ugotoviti, zakaj je on ustvaril moža in ženo.

Prvemu človeškemu paru je dal Zemljo, ne nebesa, in jima rekel: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji.« Podvreči si zemljo pomeni, zanjo skrbeti ne pa jo uničiti. To se vidi iz naloge, ki je bila človeku dodeljena v Edenu: »Vzame torej Jehova Bog človeka ter ga postavi na vrt Edenski da bi ga obdeloval in varoval.« (1. Moj. 1:28; 2:15)

Ko bi se človeška družina povečala in bi postal Eden premajhen, je Bog nameraval povečano prebivalstvo naseliti tudi izven meja vrta. Ljudje bi vzeli iz Edena seme ali sadike popolnih rastlin in jih sejali oziroma sadili v novih področjih ter skrbeli za njih enako kakor prva družina v Edenu. Tako kot bi se bilo človeštvo širilo po Zemlji, bi si jo podložilo s spreminjanjem v raj, vse dokler ne bi edenski pogoji vladali povsod in bi se Božji vrt razširil po vsej Zemlji.

V tem splošnem raju bi morali ljudje vladati živalim s prijazno skrbjo zanje in z medsebojnim zaupanjem, ne pa z brcami in bičem, kakor delajo današnji krotilci. Tudi ne s postavljanjem ograj zooloških vrtov ali z ubijanjem živali, kakor to delajo sodobni Nimrodi. Takšno prijazno vladanje človeštva živalim bi moralo večno trajati.

Toda takšen odnos, poln ljubezni, ni dolgo trajal. Vdrl je greh in uničil mir Edenskega vrta. Jehova je ljudem zapovedal: »A od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Moj. 2:16, 17) Prvi človeški par je bil neposlušen, jedel je s tega drevesa in prinesel smrt sebi in svojemu potomstvu. Jehova ju je izgnal iz vrta in rekel:

»Prekleta bodi zemlja zaradi tebe: s trudom se živi od nje vse dni svojega življenja; trnje in osat naj ti poganja, ti pa jej zelenjavo poljsko. V potu obraza svojega uživaj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si bil vzet iz nje; kajti prah si in v prah se povrneš.« (1. Moj. 3:17—19)

Bog Jehova je dal človeštvu popoln začetek in on ni kriv, da je človeštvo postajalo vse slabše. »On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je. Popačeno so ravnali z njim, ne kot njegovi otroci, madež je na njih: izprijen rod so in zvit.« (5. Moj. 32:4, 5) Podobno izjavo najdemo v Propovedniku 7:29: »Bog (je) ustvaril človeka poštenega, oni pa iščejo veliko spletk!« Zadnji del tega stavka se po Novi svet prevodu glasi: »Oni pa so si izbrali veliko načrtov.«

Človek danes nadaljuje s svojim rušilnim delovanjem, bolj pogubnim kot kdajkoli. S svojim neusmiljenim izkoriščanjem zemeljskih rastlin in živali in zlorabo njenih virov in okolja, zemljo onesposobljajo za prebivanje. Jehova bo to ustavil, ker je rekel, da bo ‚uničil nje, ki pogubljajo zemljo‘. (Razod. 11:18)

JEHOVIN NAMEN BO KONČNO URESNIČEN

Jehovin namen je, da Zemlja večno obstoja: »Da se ne gane na večne čase.« Vedno bo naseljena: »Tako pravi Jehova, stvarnik nebes, obrazovatelj (oblikovalec, NS) njen; on jo je utrdil, ni je ustvaril puste, ampak upodobil jo je v prebivanje: Jaz sem Jehova in drugega ni nobenega.« (Ps. 104:5; Iza. 45:18)

Jehovin prvotni namen z Zemljo je bil, da postane raj, napolnjen z ljudmi, ki so Mu vdani in ki skrbijo za Zemljo, rastlinstvo in živalstvo ter ohranjajo zdravo okolje. To je še vedno njegov namen in Jehova nam zagotavlja, da ga bo izpolnil: »Tako bode beseda moja, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna, temveč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Iza. 55:11)

Naslednji dve strani sta posvečeni radostim življenja na rajski Zemlji, kar lahko izbereš že sedaj.