Kakšna je Jehovina organizacija?
1. Kakšno stališče imajo danes nekateri do »Božje organizacije«; in zakaj?
NENAVADNO je, da danes, v razvitem razumskem razdobju, mnogi ljudje dvomijo, da bi imel Bog organizacijo. Nekateri oklevajo ali se celo boje, uporabljati izraz »Božja organizacija«, ker so ugotovili, da se v prevodu Biblije, ki ga uporabljajo, beseda »organizacija« ne pojavlja, niti v zvezi z Bogom niti s katerokoli drugo povezavo.
2. a) Ali lahko, oprti na Rimlj. 13:1, 2, rečemo, da so vladavine krščanstva Božja vidna organizacija? b) Kakšna vprašanja nastajajo glede Jehovinih prič, ki so od leta 1922 organizirane, da izpolnijo prerokbo Matevža 24:14?
2 Gotovo noben razumni človek ne bo o današnjih dobro organiziranih vladavinah, tudi ne o krščanskih, trdil da so Božja organizacija ali njen del. Tega nihče ne bi mogel dokazati, niti z besedami apostola Pavla iz Rimljanom 13:1, 2: »Ni je namreč oblasti razen od Boga, in oblasti, katere so, so postavljene od Boga. Kdor torej nasprotuje oblasti, se upira naredbi Božji.« Temu podobno so Jehovine priče, posebno od leta 1922, učinkovito organizirane, da izpolnijo Jezusovo prerokbo iz Matevža 24:14: »Ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« (NS) V kakšnem odnosu so zato z Bogom Jehovo nad vojskami? Ali gre pri njih samo za organizacijo, ki jo je naredil človek in se jo Bog lahko poslužuje, če to želi, ali pa so vidni zemeljski del Božje organizacije? Naj govorijo dejstva!
3., 4. a) Kaj pokaže primerjava med vestjo, ki jo je oznanjevalo takoimenovano krščanstvo v minulih stoletjih, in »evangelijem«, ki ga oznanjajo od 1914 Jehovine priče? b) S čigavo podporo je bilo to delo mogoče opraviti kljub preganjanju in nasprotovanju; in kaj se vidi iz Razodetja 14:6, 7?
3 Odkritosrčni ljudje bi morali oznanjevanje evangelija o Kraljestvu, religioznih skupnosti krščanstva v vseh stoletjih primerjati s tem, kar so oznanjevale Jehovine priče od konca prve svetovne vojne 1918. To ni isto. Jehovine priče so dejansko oznanjevale »Evangelij« ali »dobro vest« o Božjem nebeškem kraljestvu, ki je bilo vzpostavljeno z ustoličenjem Jezusa Kristusa, Božjega Sina, na koncu časa narodov leta 1914. (Luk. 21:24) Svetovno pričevanje, ki je bilo dano kljub ogorčenemu mednarodnemu preganjanju in nasprotovanju, je bilo možno samo s pomočjo mogočnega Božjega duha. To se ni zgodilo niti z duhom človeka niti z duhom satana. Delalo se je s podporo svetih Božjih angelov, kar je razvidno iz Razodetja 14:6, 7:
4 »In videl sam drugega angela, letečega po sredi neba, ki je imel večen evangelij, da ga oznani prebivalcem na zemlji in vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu, govorečega z glasom velikim: ‚Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura sodbe njegove in molite njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje in studence voda.‘«
5. a) Katerega Organizatorja naj bi se danes, v času odločitve, bali? b) Na katere sestanke v nebesih se je vrinil sovražni organizator po Jobu, 1. in 2. poglavje?
5 Tisti, katerega naj bi se bali v sedanjem času osebnih odločitev, je Stvarnik, vesoljni Organizator. Jobova knjiga nam daje vpogled v njegovo nebeško družino angelskih sinov. Satan, ki je organiziral svetovni sestav po potopu v Noetovih dneh, je nekoč pripadal tej družini. V Jobu 1:6, 7 je rečeno, kako je nastopil kot vsiljivec pri družinskem sestanku; takole beremo: »Zgodilo se je nekega dne, da so prišli sinovi Božji in stopili pred Gospoda, tudi satan je prišel med njimi. Jehova pa je rekel satanu: ‚Odkod prihajaš?‘ Satan je odgovoril Jehovi in rekel: ‚Potikal sem se po Zemlji in se sprehajal po njej.‘« (EI) V Jobu 2:1, 2 je opisana podobna slika o poznejšem sestanku sinov pravega Boga v nevidnih nebesih.
6. a) Kaj pokažejo ti sestanki, ki jim je predsedoval Bog Jehova? b) Zakaj je bil Jobov zgled za »sinove pravega Boga« spodbuda?
6 Kaj pa spoznamo iz teh dveh sestankov Jehovinih sinov in kako bi pravilno označili tiste, ki sestavljajo to družino? Na katero primerno besedo ali besede bi pomislili pri tem? To prepuščamo bralcu. Takrat je šlo za uradne sestanke, pri katerih je resnični Bog upravičeno predsedoval. Za satana, ki je lahko prisostvoval tem sestankom, to ni pomenilo, da je še pripadal »sinovom pravega Boga« in nebeški Božji družini. Že sama označba »satan« pokaže, da ni bilo tako, ker to ime pomeni »nasprotnik«. Satan torej ni imel dobrega namena, ko se je kot ljudem nevidno stvarjenje — sprehajal po Zemlji. Bil je nasprotnik vsakega človeka, ki se je trudil, ohraniti pred resničnim Bogom svojo čistost. Z Božjim dopuščanjem je postal pravični, bogaboječi mož Job iz dežele Uz, cilj njegovih napadov. Toda njegov nesramni namen, da spravi vesoljno suverenost Jehove tako pred ljudmi na Zemlji kakor tudi pred angeli v nebesih na slab glas, je spodletel. Jobov primer zvestobe je bil za Jehovino nebeško družino angelskih sinov velika spodbuda.
7. Iz katere družine sta bila Adam in Eva izgnana zaradi njune neposlušnosti; in koliko stvarjenj iz duhovnega področja je prevzelo stražo?
7 Satan je morda mislil, da bo, kakor v primeru prvega človeka Adama, Božjega sina, zmagal. Proti koncu šestega ustvarjalnega dne, ko na Zemlji še ni bilo ljudi, je rekel Bog: »Naredimo človeka po svoji podobi, ki nam bodi sličen.« Bog tukaj ni o sebi govoril »mi«, kakor je navada pri redakcijskih časopisnih člankih. Govoril je vsaj eni drugi osebi, ki jo je hotel pritegniti v ustvaritveno dejanje. (1. Mojzesova 1:26) Nobena odkritosrčna oseba ne bo dvomila, da je ta naloga zahtevala v nebesih sodelovanje. Na nesrečo sta se prva dva človeka, Adam in Eva, postavila na stran nevidnega duhovnega stvarjenja, ki je stalo za vidno kačo in ju navedlo, da sta Boga imela za lažnika. Zaradi njune neposlušnosti do Boga sta bila izgnana iz vesoljne družine Božjih otrok in iz edenskega vrta. Nato je Bog »na vzhodni strani Edenskega vrta (postavil) kerube in plamen meča švigajočega, da stražijo pot do drevesa življenja«. (1. Moj. 3:24) Vsaj dva keruba, ki sta pripadala Božji nebeški družini, sta dobila pooblastilo, da se materializirata in tako postaneta vidna za ljudi.
8. Ali se je takrat pokazalo, da so obstajali še drugi člani Božje družine in kaj se o tem vidi iz Joba 8:6, 7?
8 To dokazuje, da so že obstajali v tem ranem trenutku človeške zgodovine drugi člani nebeške Božje družine. Zato je rekel Bog Jehova, ko je postavil nekaj vprašanj o ustvarjanju Zemlje: »V kaj so vtaknjeni podstavni stebri njeni? Ali kdo je položil njen vogelni kamen, ko so pele vkup jutranje zvezde in vsi sinovi Božji radostno ukali?« (Job 38:6, 7)
9. Kakšne vrste nebeških stvarjenj so omenjene v Psalmih, v Izaiji 6:2 in prerokbi Daniela?
9 V Psalmu 80:1 in 99:1 piše za Jehovo, da ‚sedi na kerubih‘ ali, da »stoluje nad kerubi«. Ta opis se verjetno opira na sveto skrinjo zaveze, ki je stala v Najsvetejšem templja v Jeruzalemu. Na tej skrinji sta stala dva zlata keruba, ki sta svoji perutnici iztezala drug proti drugemu, v sredini nad tem pa se je pojavila takoimenovana Šekina svetloba, ki je ponazarjala Jehovino prisotnost v njegovem templju. V nadnaravni viziji o notranjosti templja je videl prerok Izaija, kako je Jehova sedel na svojem prestolu in bil je obdan z duhovnimi stvarjenji, označenimi kot serafimi. (Izaija, 6. poglavje.) Razen serafimov in kerubov so še splošni angeli, o katerih se govori tudi v Razodetju, zadnji knjigi Biblije. Zamolčati ali obiti se tudi ne sme duhovnega stvarjenja po imenu Mihael. On je označen kot »eden prvih knezov« in kot »vaš knez«, to se pravi knez Danielovega ljudstva. (Dan. 10:13, 21; 12:1) V Judi 9 je primerno imenovan »nadangel«.
10. Zakaj je moral pri sodni obravnavi, ki jo je videl Daniel (7:1—10) v viziji, vladati red?
10 Prerok Daniel opisuje vizijo posebne nebeške lepote z naslednjimi besedami: »Gledal sem, dokler so postavili prestole in Predvečni se je posadil: oblačilo njegovo je bilo belo kakor sneg in lasje glave njegove kakor čista volna, prestol njegov plamen ognja in kolesa pri njem goreč ogenj. Reka ognjena je izvirala in tekla izpred njega: tisoči tisočev so mu služili in miriad miriade so stale pred njim. ‚Sodba‘ (Sodni dvor, EI) je sedla, in knjige so se odprle.« (Dan. 7:9, 10) Pri tej božanski sodbi je moral vladati red, posebno glede dejstva, da so temu Sodniku služili 10 000 krat 10 000.
11. Kaj se v soglasju z že omenjenim vidi iz Psalma 103:19—21; in kako je Jehova imenovan od 1. Samuelove 1:3 dalje?
11 V soglasju s tem je v Psalmu 103:19—21 (EI) napisano: »Jehova je postavil svoj prestol v nebesih, njegova vrhovnost gospoduje vesoljstvu. Slavite Jehovo vsi njegovi angeli, ki v silni moči vršite njegova povelja, poslušni njegovi besedi!« Od 1. Samuela 1:3 dalje je Suveren vesolja zelo primerno imenovan »Jehova nad vojskami«. (Jak. 5:4)
12. Kaj obstaja v nebesih, ker dejstvo pokaže, da se sestoji nebeška služinčad iz stvarjenj z določenimi nazivi ali označbami, ali iz »vojsk«?
12 Če upoštevamo vse te biblijske napotke, kaj je razvidno iz dejstva, da je Božje nebeško služabništvo sestavljeno iz nadangela, knezov, kerubov, serafimov, angelov in vojske? in da vse te ureditve po rangu ali stopnje rangov ter »vojske« povsem harmonično postopajo in se popolnoma podrejajo »Predvečnemu«, Bogu Jehovi? Vidi se, da so vsi nebeški Božji služabniki organizirani; nebeški služabniki kot celota sestavljajo Božjo organizacijo. To pomeni, da Bog ima organizacijo. Hebrejska beseda za organizacijo je his.ta.druth’, grška beseda za to pa or.ganó.sis.
»ŽENA« V NEBESIH
13. a) Kako je vplivalo na Božjo organizacijo, ker sta Adam in Eva grešila? b) Kaj je rekel takrat Bog kači, čeprav tega ni mogla razumeti?
13 Ko sta Adam in Eva grešila proti Bogu je to vplivalo na njegovo vesoljno organizacijo, čigar zemeljski, vidni del sta bila. Prenehala sta biti člana družine, katere nebeški Oče ali Stvarnik je Bog. Postavila sta se na stran nevidnega duhovnega stvarjenja, ki je stalo za lažnivo kačo. Ta dobesedna kača gotovo ni razumela pomena besed, ki jih je Bog navidezno govoril njej: »Ker si storila to, prekleta bodi pred vsemi živalmi in pred vsemi zvermi poljskimi; po trebuhu svojem hodi in prah jej vse dni svojega življenja. In sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (1. Moj. 3:14, 15)
14. Zakaj ne moremo reči, da je Bog govoril dobesedni kači in kakšna kača ter žena sta bili s tem mišljeni?
14 Kaj bi pomenile te besede, če bi jih vzeli dobesedno? Da bo obstajalo med dobesedno kačo in dobesedno ženo smrtno sovraštvo in da bo seme ali potomstvo Eve neusmiljeni sovražnik potomstva te kače; in da bi ta kača živela tako dolgo, dokler se ne proizvede seme žene, Eve. Nato bi temu »semenu« kača zdrobila peto, ranjeno »seme« pa bi kači zdrobilo glavo ali usmrtilo. Toda kakšna tolažba in kakšne koristi bi bilo to za vse človeštvo? Takšno dobesedno tolmačenje je dejansko brez smisla. Ustvarja toliko težav, da bi vsak razumni raziskovalec Biblije bil prisiljen priznati, da morajo imeti Božje besede iz 1. Mojzesove 3:14, 15, simbolični pomen. Kača, ki je postavila Evi zvito vprašanje, mora torej ponazoriti nekaj večjega in tudi v tej zvezi omenjena »žena« mora biti ponazoritev.
15. Zakaj pri vprašanju, kdo je simbolična kača, nismo odvisni od ugibanja; in koliko je danes stara »kača«, za katero gre?
15 Ali moramo ugibati identiteto simbolične kače? Ne! Biblija nam sama pove, za koga gre. V Razodetju 12:9 označuje skrivnostno kačo kot »velikega zmaja«, »staro kačo«, kot tistega, ki »se imenuje Hudič in satan«. Bil je simbolična kača in okoli leta 96 n. št., ko je apostol Janez napisal Razodetje, je bil satan, hudič, kot simbolična kača star že preko 4100 let. V našem času, v katerem se izpolnjuje vizija iz Razodetja, ima ta »stara kača« okroglo 6000 let, je torej starejša od katerekoli dobesedne kače. V Janezu 8:44 beremo, da je lažnik in oče laži«.
16. a) Prepir med katerima dvema strankama je opisan v Razodetju, 12. poglavje, in čigavo rojstvo je kljub vsemu uspešno? b) Kje in zakaj mora biti simbolična mati duhovno hranjena pod zaščito?
16 Kdo pa je v 1. Mojzesovi 3:15 omenjena »žena«, če to ni bila Eva, ki jo je satan po kači nalagal? Zopet nam do pravega razumevanja pomaga Razodetje. V 12. poglavju je opisan spor med satanom in »ženo«, ki je od glave do nog oblečena v svetlobo sonca, meseca in zvezd (dvanajstih). Že naš človeški razum nam pove, da mora biti to simbolična »žena« v nebesih, ker pri angelih ne govori o ženskih osebah. Žena je noseča in satan čaka, da kot lakomni zmaj pogoltne otroka, ki ga bo rodila. Toda nebeški Oče tega otroka čuva in satana zadrži, otrok pa je bil »vzet k Bogu in k prestolu njegovemu«, da bi od tam lahko »pasel vse narode s palico železno«. (Razod. 12:1—5) S tem kraljevskim rojstvom se ni končalo sovraštvo med satanom in simbolično »ženo«, ker mora biti »žena« duhovno vzdrževana pod Božjo zaščito. V nebesih sledi vojna.
17. Ali se je bitka v nebesih končala z zdrobljenjem glave »stari kači«; in kako je učinkoval izid bitke na ljudi na Zemlji in na morje?
17 Mihael, nadangel, zapoveduje bojnim silam »Jehove nam vojskami«. S temi angelskimi četami se bojuje Mihael v korist ustoličenega novorojenega deteta »žene«. Satanu, »stari kači«, mora biti zdrobljena glava. On in njegovi demonski angeli izgubijo boj. Vrženi so iz nebes na Zemljo. Toda s tem satanu ni bila zdrobljena glava, ker je še vedno zelo živahen. Zato ni čudno, da se iz nebes sliši klic: »Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.« (Razod. 12:7—12)
18. Kaj je zagotovila zmaga Mihaela in njegovih čet za »kraljestvo našega Boga«; in kdo se je zato lahko veselil?
18 Ker so nadangel Mihael in njegovi angeli zmagali in kraljevski »otrok« ni bil odstranjen s svojega položaja pri Bogu na nebeškem prestolu, je napoved v nebesih primerna: »Zdaj je prišlo zveličanje (rešitev, NS) in moč in kraljestvo Boga našega in oblast Kristusa njegovega, ker vržen je doli naših bratov tožnik, ki jih je tožil pred Bogom našim noč in dan. ... Zato veselite se, nebesa.«
19. Kaj ponazarja »žena«, ki je rodila moško »dete«; zakaj?
19 V Razodetju 12:5 omenjeno moško »dete« je očitno simbolično. Vse, kar je rečeno v zvezi z njim, pokaže, da ne ponazarja posamezne osebe, temveč Božje Kraljestvo pod njegovim Sinom, Jezusom Kristusom, ki ima moč, pasti vse narode z železno palico in jih zdrobiti v prihajajoči »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, v Harmagedonu. (Razod. 16:14—16) Ker »otrok« ni posameznik, tudi njegova mati, »žena« v nebesih, ni ena sama oseba. Simbolična »žena« je od Boga, svojega soproga, postala noseča in mora zato predstavljati Božjo duhovno organizacijo. Ta organizacija rojeva pripadnike nebeškega Kraljestva, in sicer ne samo oslavljenega Jezusa Kristusa, ki ima očitno vlogo nadangela Mihaela, temveč tudi njegove duhovne »brate«, ki so pravtako »bratje« članov duhovne Božje organizacije. (Razod. 12:10, 11)
20. Kako spoznamo iz Razodetja 12:17, da so na Zemlji še »bratje« duhovne Božje organizacije?
20 Na naši žalostni Zemlji se nahaja še preostanek teh duhovnih »bratov«, ker je v Razodetju 12:17 rečeno: »In razsrdi se zmaj nad ženo in gre napravljat vojsko z ostalimi semena njenega, ki hranijo zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa.« Ker pripadajo semenu Božje »žene«, upajo na kraljestvo.