Sedaj oblikuj svoje življenje uspešno

»KRŠČANSTVO? Ne, to me preveč utesnjuje! Rad bi bil svoboden! Rad bi se zabaval!« Si že kdaj slišal ljudi tako govoriti? Če govorijo tako ali ne, izgleda, da mnogi tako mislijo o krščanstvu.

Ali je tisti, ki zavrača krščanska merila v svojem življenju resnično svoboden? Dejstvo je, da ta svet še zdaleč ni kraj za »zabavo«. Polovica prebivalstva trpi zaradi velikega siromaštva in njegovih bolečih posledic, izkorišča se otroke in vsepovsod so politični upori. Tudi bogati predeli imajo probleme. Vedno več ljudi je odvisnih od mamil, narašča kriminal in nemiri, zlorablja se otroke, presenetljivo veliko mladoletnih naredi samomor — to je le nekaj pokazateljev, da so ljudje povsod izpostavljeni pritiskom, ki jih enostavno ne morejo odpraviti.

Ali nam krščanstvo zares nalaga toliko omejitev? Ali pomeni slediti krščanskim temeljnim načelom odreči se vsega, kar pripravlja srečo in užitek? Pravzaprav ne. Apostol Pavel je rekel: »Predanost Bogu pa je za vse koristna, ker ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja.« (1. Tim. 4:8, NS) Da, predanje Bogu ali življenje v skladu s pravim krščanstvom nam pomaga, že danes zaživeti zadovoljujoče in smiselno življenje.

Kako? Oglejmo si nekaj prednosti kristjanov, ki ne zavračajo krščanskih temeljnih načel.

SVETOVANJE

Nasvet sicer res ni vedno dobrodošel, toda pogled v časopisne stolpce, ki pišejo o teh stvareh, nam pomaga ugotoviti, da ga mnogi ljudje v obupu le poiščejo. Razen tega si je na tisoče psihologov, zakonskih svetovalcev in drugih izbralo za poklic pomagati in svetovati svojim pacientom v težavah.

So tudi ljudje, ki nujno potrebujejo pomoč, toda pogosto tega ne spoznajo. Pred kratkim je na primer mlad moški poskusil močno mamilo, znano kot »angelski prah«. Pod njegovim vplivom je mislil, da so v njegovo telo vdrle podgane. Popil je strup za podgane in umrl. Ko se je mladi mož odločil vzeti mamilo, je podzavestno naredil odločitev o življenju in smrti. Če bi mu kdo takrat dal razumen nasvet in če bi ga bil on sprejel, bi verjetno bil še živ.

Včasih se mora človek čuditi, da mnogi mladoletni sprejmejo nasvete, kakšno izobrazbo si bodo pridobili in o tem razmislijo, kadar pa gre za izbiranje prijateljev, za uživanje mamil, ali za moralna merila, jemljejo svoje odločitve zelo neresno. Kakor pa pokažejo izkušnje, je lahko od teh odločitev odvisno naše zdravje in celo naše življenje.

Kristjani imajo neprekosljiv izvor nasvetov na razpolago, ki jim pomagajo spoznati, kdaj nasvet potrebujejo in kako se morajo odločiti, da bi že »sedaj v življenju« imeli uspeh. Ta izvor nasvetov je Biblija. Nekateri menijo, da je staromodna, toda kje bi drugje našli zanesljiv nasvet? Človeški svetovalci ponujajo vse mogoče teorije in predloge, izmed katerih se nekatere končno izkažejo kot škodljive. Toda Biblija je prestala vsak test. »Mnogo je načrtov v človekovem srcu, a le Jehovin nasvet ne bo izgubil moči.« (Preg. 19:21, NS)

Kdor sledi nasvetu Biblije, mu to ne bo nikoli škodovalo. Naslednji primer naj to ponazori. V Svetem pismu se nam svetuje, ‚bežite od nečistovanja‘. (1. Kor. 6:18) Zato med dvema milijonoma Američanov, ki so si v minulem letu z nemoralnim življenjem nakopali gonorejo, ni bilo niti enega zvestega kristjana. Na enak način ne bo nihče, ki se ravna po biblijskih temeljnih načelih, svojega telesa onečastil s tobakom in zato po nepotrebnem trpel zaradi neke srčne bolezni ali raka. Ravno tako jih ne bo med mnogimi ljudmi, ki vsako leto izgubijo življenje, ker pod vplivom mamil ali alkohola vozijo avtomobile. (2. Kor. 7:1)

Biblijski nasvet morda ne odgovarja našim nagnjenjem. Morda si včasih želimo, da bi bil drugačen da bi lahko bili podobni ljudem okrog nas. Toda zvesti kristjan ve, da je zanj z ozirom na bodočnost bolje, da dela to, kar Biblija svetuje.

Kdor je doživel »svobodo« tega sveta, je pogosto zelo vesel, da se je je lahko odrekel. Kot primer bi lahko navedli moža — sužnja kajenja in težkega alkoholika. Razen tega je strastno stavil pri petelinjih bojih in zelo je užival pri čutno vznemirjajočih plesih. Tedaj je prišel v stik s skupščino Jehovinih prič. Čeprav je polno izkoriščal »svobodo«, ki jo nudi ta svet, je rekel, da je bilo pravo olajšanje, spremeniti življenje in slediti nasvetu Biblije. Takoimenovano omejeno življenje kristjana je bilo veliko bolj zadovoljujoče. Mnogi drugi so doživeli podobne izkušnje. (Rim. 12:2)

V Bibliji je rečeno: »Poslušaj svet in sprejmi pouk, da bodeš moder v prihodnosti.« (Preg. 19:20) Moder kristjan ohranja vedno v mislih, da ima zavidanja vredno prednost — dostop do Božjega osebnega nasveta.

ZAUPANJE VREDNI PRIJATELJI

Jozefina je bila v šoli priljubljena. Bila je inteligentna, dobra športnica in članica različnih šolskih društev. Ob posebnih prilikah so običajno izvolili njo, da je zastopala šolo.

Nato je imela priložnost preučevati Biblijo. Ker je svoje življenje pričela oblikovati po biblijskih temeljnih načelih, so se je začeli prejšnji prijatelji izogibati. To je ni motilo, saj je našla nove, boljše prijatelje. O tem je takole rekla: »Jehovine priče so pravi prijatelji, če jih potrebuješ, so takoj pripravljeni pomagati.« Res je, da je bilo njeno življenje navidez srečno, preden je postala aktivna kristjanka. Toda rekla je: »Prej so me sicer vsi razvajali; pa kljub temu nisem čutila takšne sreče kakor sedaj.«

Te izjave poudarjajo nadaljnjo prednost, ki jo imajo pravi kristjani: Zanesljivo in dobro družbo. Psalmist je to takole izrazil: »Glej, kako dobro in kako prijetno, da složno bratje prebivajo skupaj!« (Ps. 133:1)

Brez dvoma so nekatere osebe, ki ne pripadajo krščanski skupščini, zelo prijazne. Toda pri druženju z njimi ne bomo nikoli spodbujeni, da služimo Bogu, temveč lahko nastanejo težave. Neki mladenič je navedel kot vzrok, da je pričel jemati mamila, izvajanje pritiska nanj s strani prijateljev. Rekel je: »Vsi so bili omamljeni. Če nisi sodeloval, si bil posebnež.« Pritisk, ki ga izvajajo vrstniki, je lahko velik problem. V takih slučajih pogosto nekdo naredi nekaj, česar pravzaprav ne bi hotel, samo da ne bi bil zasmehovan, ker se razlikuje od drugih. Apostol Pavel je imel prav, ko je rekel: »Ne dajte se zavesti.« (1. Kor. 15:33)

V nasprotju s tem pa pravi kristjani nikoli ne poskušajo slabo vplivati na bližnje. Jezus je svojim učencem zapovedal: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (Mat. 22:39) Vedo, da ‚ljubezen bližnjemu ne napravlja hudega‘. (Rim 13:10) Zato je druženje z zvestimi kristjani vedno koristno.

»Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša«, se glasi biblijski rek. (Preg. 13:20) V krščanski skupščini lahko najdemo »modre osebe«. Druženje s temi zvestimi Jehovinimi pričami nam bo pomagalo, da svoje življenje že sedaj uspešno oblikujemo.

NOTRANJI MIR

V Srednjem veku so gradili gradove, da bi živeli varno in imeli svoj mir. Danes poskušajo ljudje z velikimi denarnimi zneski v hranilnicah ali z visoko izobrazbo doseči isto.

Vendar to ne pomaga. Res je, sicer da milijarde ljudi živi negotovo življenje zaradi siromaštva, toda izgleda, da tudi bogati nimajo notranjega miru. Dokaz za to je takoimenovani »Doomsday boom« (reklame okoli sodnega dne), ki je bil pred kratkim opisan v ameriškem časopisu Newsweek. Pri tem gre za cvetočo industrijsko vejo v Ameriki, ki pomaga ljudem do vsega, kar bi potrebovali za — kakor menijo — bližajoče se katastrofe, ki zagotovo pridejo. V časopisu je rečeno: »Nekateri se poskušajo zaščititi pred nesrečami, ki jih povzročajo ljudje, na primer pred gospodarsko krizo, nemiri in nevarnim onesnaževanjem; drugi spet pred naravnimi katastrofami, kot je suša ali poplava.« Seveda imajo še mnogi, mnogi drugi — čeprav se ne pripravljajo na tak način — negotov občutek, da se bo nekaj zgodilo. Prav to je Jezus napovedal za naše dni z besedami: »Ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet.« (Luk 21:26) Ta strah jemlje mnogim ljudem notranji mir.

Ne, v našem času inflacij in negotovosti na mednarodnem prizorišču denar ne nudi velike varnosti. Tudi čustveni problemi nam lahko vzamejo notranji mir. Omajajo lahko družine in mladostnike navedejo na samomor. Raziskave o samomorih — ki so na tretjem mestu vzrokov smrti med mladostniki — so pokazale, da je bil pogosto vzrok takega dejanja velika osamljenost. Izgleda, kot da bi mladostniki hoteli reči: »Rad bi umrl, saj me nihče nima rad.«

Ali morajo kristjani trpeti zaradi takšnih čustvenih problemov? Ne. Oni služijo Bogu, ki zanje skrbi, in to jim daje duševni mir.

Bog Jehova skrbi tudi v fizičnem pogledu za svoje ljudstvo. Jezus nam je dal tale nasvet: »Ne skrbite torej in ne govorite: ‚Kaj bomo jedli?‘ ali: ‚Kaj bomo pili?‘ Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« Kristjani, ki so v materialnem pogledu siromašni, lahko povedo, da to ni prazna obljuba. Bog zares skrbi za svoje služabnike. (Mat. 6:31—33)

Ali se torej zdi kristjanom nujno potrebno, da bi se na poseben način pripravili na možno katastrofo? Ne. Oni vedo, da pride kmalu velika sprememba, toda poznajo tudi razlog zanjo, in znano jim je, da je Bog Jehova svojim služabnikom obljubil zaščito. (Ps. 27:5; Iza. 26:20) Jezus je rekel o težkih časih, v katerih živimo sedaj: »Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.« (Luk. 21:28)

Tudi če je kristjan izpostavljen čustvenim obremenitvam zaradi smrti v družini, ne ostane brez pomoči. Zbira se s soverniki, ki ‚prigovarjajo tolažilno potrtim dušam in stojijo slabotnim ob strani‘. Razen tega je Bog, ki mu služijo, »blizu ... tistim, ki so potrtega srca in ponižne v duhu rešuje«. Zato ni potrebno, da bi se kristjan kdajkoli počutil tako osamljenega, da bi — kakor mnogi drugi — naredil samomor. (1. Tesal. 5:14; Ps. 34:18)

NOBENIH PROBLEMOV?

Mar to pomeni, da je življenje pravega kristjana lahko in je čisto brez težav? Seveda ne. Danes ni nikomur lahko. Vsi imajo probleme. Toda prav ti problemi so lahko, če se z njimi pravilno sooči, kristjanu vir spodbud. Mora se na primer, kakor vsak drugi, boriti s težavami, kot je inflacija, onesnaževanje in bolezni. V takih situacijah ima kristjan priložnost, uporabiti biblijski nasvet in ugotovil bo, da mu pri reševanju njegovih problemov pomaga. Da, težave ga naučijo, da se ne opira na lastno modrost, temveč na Božjo. (Ps. 119:105)

Pravtako se mora krščanska Jehovina priča boriti proti grešnim nagnjenjem svojega mesa in se ne pustiti zapeljati napačnemu načinu postopanja tega sveta. (1. Jan. 2:15—17) Če to dela, se bo razlikoval od svojih posvetnih znancev, ker je drugačen kakor oni in zato ga bodo verjetno zasmehovali. Toda to mu lahko pomaga, da duhovno raste. Nauči se ‚moškega obnašanja‘, namesto da bi kakor otrok sledil večini. (1. Kor. 16:13) Morda se mora soočiti celo s preganjanjem, ker zavrača kompromise, ker ve, kaj je pravilno. Toda to mu ne bo v škodo, ker krepi njegovo vero in mu pomaga polno zaupati v Jehovo. Zato spada preganjanje, ki ga Bog dopusti, k programu šolanja, s katerim se učimo, oblikovati uspešno in srečno življenje. (1. Petr. 1:6, 7; 5:6—11)

Pravi kristjan se žrtvuje. Žrtvuje čas in moči, ki bi jih sicer lahko uporabil za sprostitev; veliko časa uporabi za to, da drugim pomaga do spoznanja o Božjem namenu. Kristusov naslednik prinaša celo veliko finančnih žrtev, da bi lahko svojemu Stvarniku še bolje služil ali da se izogne kompromisov. Za odkritosrčnega kristjana pa so te žrtve vir radosti. Jezus je o tem rekel: »Veliko bolje (osrečujoče) je dati nego vzeti.« Z našo službo bližnjemu in še posebej z našo službo Bogu zadovoljujemo naše najgloblje notranje želje. Tako nas je Bog ustvaril. Temu nasprotno vodi užitkov željno ali sebično življenje končno do razočaranj; je kakor »lovljenje vetra«. (Dej. ap. 20:35; Propov. 12:13; 2:3—11)

Krščanske Jehovine priče se torej razveseljujejo mnogih resničnih blagoslovov. Ti daleč odtehtajo žrtve, ki jih morajo mogoče prinašati. Da, če služimo Bogu, imamo ‚obljubo sedanjega življenja‘. In nikar ne pozabimo, da imamo tudi obljubo ‚prihodnjega življenja‘. (1. Tim 4:8) Kako nespametno bi vendar bilo, odreči se tem blagoslovom zaradi vprašljivih in prehodnih prednosti takoimenovane »svobode«, ki jo ponuja ta svet.