Kaj povzroča kajenje pri kadilcih

REKLAMNA slika predstavlja čistočo in svežino. Na njej je lesketajoče planinsko jezero in zavitek cigaret, ki se ti neposredno ponujajo, dragi bralec. Takšni oglasi so precej uspešni. Kajenje povezujejo s prijetnim počutjem. Vsako leto se potroši milijarde dolarjev, da bi se kajenje povezalo z všečnimi stvarmi v življenju. Toda kaj se skriva za tem?

DEJSTVA O KAJENJU

Leta 1979 je mnogo ljudi iztreznilo kanadsko društvo za pljučne bolezni, ko so odkrito izjavili: »Vsako leto 50 000 Kanadčanov predčasno umre zaradi kajenja. Še več jih živi s poškodovanimi pljuči in preobremenjenim srcem.«

Splošni kirurg v Združenih Državah Amerike, dr. Julius B. Richmond, je 1979. leta objavil krepko poročilo in navedel »neizpodbitne dokaze«, da kajenje škodi zdravju. V poročilu se ocenjuje, da kajenje vsako leto usmrti približno 350 000 Američanov. Tudi britanski državni podsekretar za zdravstvo, sir George Young, je pred nedavnim izjavil, da kajenje povzroči smrt 50 000 ljudi v Britaniji v enem letu.

Kako lahko ugotove to visoko število umrlih? Tako, da se primerja stopnjo umrljivosti kadilcev s stopnjo smrtnosti nekadilcev. V obsežni študiji, ki je vključila več kot milijon oseb, komentira ameriška Encyclopedia: »Na vsakih 100 nekadilcev, ki umrejo, je med opazovanjem prišlo 168 umrlih iz raznih skupin kadilcev; to pomeni, da je bilo več kot 68 nepotrebnih smrtnih primerov.«

Ali so ti dokazi prepričljivi? Da. »Glede tega ni nobenih protislovij«, pripominja kanadsko društvo za pljučne bolezni. »Potrjuje jih tisoče natančnih raziskav. Nobena večja zdravstvena ustanova ne dvomi vanje.« Science 80, časopis, ki ga izdaja ameriško društvo za napredek znanosti, se strinja s tem: »Dokazi, da cigarete krajšajo življenje, so ogromni; vzročna povezanost je tako zanesljivo ugotovljena kot katerakoli druga v zdravstvu.«

Odločilne raziskave so narejene na velikem številu oseb, ki so skoraj celo življenje kadile. »Sklicujoč se na to«, pripominja John Cairns, molekularni biolog in specialist za rakaste bolezni, »je to skoraj enako, kot da bi zahodna združenja pričela obsežne in dobro nadzorovane poskuse s kancerogenezo (nastanek raka), kar bi povzročilo nekaj milijonov smrtnih slučajev in uporabljali svoje ljudi kot poskusne živali.«

Da, milijoni življenj — mnogo, mnogo milijonov — se prekine zaradi kajenja. »Zdravstvena skrbna raziskovanja«, je pojasnjeno v The World Encyclopedii, »pokazujejo, da je povprečna življenjska doba kadilca tri ali štiri leta krajša kot nekadilčeva. Življenjska doba strastnega kadilca — osebe, ki pokadi dnevno dva ali tri zavojčke cigaret — je lahko tudi do osem let krajša od nekadilčeve.«

V trudu, da bi zmanjšali škodljivost cigaret, so se sedaj na tržišču pojavile takoimenovane »neškodljive« cigarete. Ali pa so zares takšne? Zakaj kajenje škoduje?

NEŠKODLJIVE CIGARETE

Nikotin in gosta snov cigaretnega dima, ki jo lahko preprosto imenujemo — katran — sta verjetno glavna vzroka bolezni. Zato so količino katrana in nikotina v cigareti precej zmanjšali. Dejansko je katran v nekaterih cigaretah praktično odstranjen, kar reklame še posebej poudarjajo. Cigarete z manj smole in manj nikotina označujejo včasih kot »neškodljive«. Tipičen naslov na sprednji strani v Constitutionu (Atlanta), se glasi: »Zavojček cigaret dnevno ne more škoditi.«

Kakšna pa so dejstva? Eno je točno: cigaretam z manj katrana dodajajo vonjave. »Če cigaretam z malo količino katrana in nikotina ne bi dodajali teh dišav, bi bile brez vsakega vonja«, je pojasnil Peter Micciche, pomembni tobačni kemik. Kakšne pa so te dišave? To je ‚trgovska skrivnost‘, ki jo poznajo samo tobačne tovarne in njihovi dobavitelji tega blaga. Toda te kemikalije so lahko zdravju nevarne, tako kot je rekel neki analitik: »Ne veste, če morda niso nekatere teh snovi še slabše od katrana.«

Dokazano je tudi, da kadilci cigaret z manjšo količino katrana in nikotina pokade več cigaret in dlje zadržujejo dim v pljučih. To pa zato, da bi zadovoljili strasti po nikotinu, ki je mamilo, in kot takšno še bolj zasvoji kot heroin. Vsled takšnih prilagodljivih navad pri kajenju lahko kadilci cigaret z manjšo količino katrana in nikotina potegnejo vase ravno toliko škodljivih snovi kakor iz drugih cigaret.

Dva danska raziskovalca, prof. Poul Astrup in dr. Knud Kjeldsen, sta objavila svoje ugotovitve o delovanju monoksida v cigaretnem dimu. Na osnovi množice eksperimentalnih dokazov sta ugotovila, da je »ogljikov monoksid, ne pa nikotin, tista strupena sestavina, ki je v glavnem odgovorna za povečano tveganje arterioskleroznih in srčnih bolnikov«. In morali bi upoštevati, da je v večini s kajenjem povzročenih smrtnih primerov vzrok obolenje ožilja in srca, in ne rak.

Zdrav razum bi nam moral povedati, da je vdihavanje cigaretnega dima škodljivo za dihalne organe, kar je tudi dokazano. Drobne dlačice znotraj dihalnih poti so poškodovane, in se niso sposobne gibati, s čemer bi odstranjevale mikrobe in umazanijo. Kajenje zmanjšuje tudi sposobnost pljuč, da se očistijo vdihane nesnage. To pomeni, da se kadilec izpostavlja večjemu tveganju, da zboli zaradi škodljivih snovi, ki se prenašajo po zraku.

Zato ni pošteno reči, da je katerakoli cigareta »nenevarna«. Odgovorni uslužbenec za zdravstvo v Združenih Državah Amerike, dr. Julius Richmond, je rekel: »Nikjer v velikem kupu znanstvenih dokazov o škodljivosti kajenja, ni podatkov, ki bi dajali upanje, da obstaja neškodljiva cigareta ali stopnja kajenja, ki ne škoduje.« Takole je zaključil: »Edina nenevarna cigareta je neprižgana cigareta.«

Kaj pa, če ne kadiš, ali si varen pred bolezenskim delovanjem dima drugih kadilcev?