Duhovnik gleda na pekel drugače

PRED kratkim je za časopis U. S. Catholic, duhovnik metodistične cerkve napisal, da dvomi v obstoj ognjenega pekla; takole je napisal: »Dejansko je toliko tehtnih biblijskih, znanstvenih in logičnih dokazov proti obstoju dobesednega pekla, da nehote nastane vprašanje: Zakaj učijo cerkve o peklu in zakaj toliko ljudi verjame v to? Ta duhovnik, Robert Short, meni, da je odgovor: cerkveno zastraševanje, da bi tako vsilili Evangelij«. Dodal je: »Cerkve nagibajo k mišljenju, hote ali nehote, da je strah — in ne ljubezen tista moč, ki vse premaga.«

Dalje trdi, da je »najmočnejši dokaz proti obstoju dobesednega pekla, ... da se lahko stvari spoznajo po njihovih sadovih (Mat. 7:16, 20).« Ta tekst je uporabil in pripomnil: »Postalo je boleče jasno, da je ‚krščanski‘ nauk o ognjenem peklu požel največ slabih sadov. Izkazalo se je, da je ta nauk v zgodovini zahodnega sveta ljudi spremenil v krvoločne in farizejske ‚kristjane‘, ki so se čutili opravičene, da sovražijo in celo ubijajo, ker — tako se lahko sklepa, da je vsako dejanje, s katerim se reši več ljudi iz pekla, opravičeno. Sodobni, celo še bolj smrtonosni sad nauka o dobesednem peklu pa je ateizem.«

V zaključku je Short rekel: »Cerkve bi imele pravico obdržati nauk o peklu samo tedaj, če bi bil resničen. Vedno več teologov — katoliških in protestantskih — pa pravi, da ni resničen. Če je tako, potem cerkve ne bi smele izgubljati časa, da to svetu glasno in razločno povedo.«

Jehovine priče so pričele to govoriti že pred sto leti. (U. S. Catholic, april 1980, str. 37—40.)