»Ljubezen, močna kot smrt«
»Ljubezen je silna kakor smrt ... njen žar je žar ognja, plamen Jehovin.« (Visoka pesem 8:6)
1., 2. Kako je prišlo do prvega zakona in zakaj mož in žena pripadata drug drugemu?
TO je bil njun srečni poročni dan. Bilo je v raju. Le kaj bi lahko bilo bolj radostno? Jehova je povzročil, da je prvi človek Adam globoko zaspal. Zatem mu je vzel eno rebro, zaprl rano in to rebro uporabil kot osnovo za oblikovanje prve žene.
2 Ko je ta popolna, lepa pomočnica in dopolnilo bila pripeljana Adamu, je bil vzhičen — toda ni ostal brez besed. Bil je tako ganjen, da je poetično vzkliknil: »To je sedaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala Možinja, zato ker je vzeta iz moža.« (1. Moj. 2:20—23) Ni nam rečeno, kako se je na poročni dan počutila žena, dasi je bilo pozneje rečeno za grešno in nepopolno ženo: »Po svojem možu boš hrepenela.« (1. Moj. 3:16, EI) Gotovo je bila prva žena Eva v svoji popolnosti zadovoljna s svojim zakonskim partnerjem. Ker je bila vzeta iz telesa moškega, sta pripadala drug drugemu, kakor izjavlja Bog: »Zato bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene, in bosta eno telo. (1. Moj. 2:24, EI; Mat. 19:4, 5)
3. Zakaj zakon ni samo brezčutna, formalna zveza?
3 Zakon, ki ga je vpeljal Stvarnik v Edenskem vrtu, je bil sklenjen kot trajna skupnost. Zagotavljal je prijateljstvo in vzajemno pomoč in njegov osnovni cilj — roditi in vzgajati člane človeške družine — je bil razveseljiv obet. (1. Moj. 1:27, 28; Mat. 19:6— 9) Toda zakon ni bil samo brezčutna, formalna zveza. Ljudje so ustvarjeni s sposobnostjo izkazovanja ljubezni — v primeru zakonskega življenja, to je z globoko naklonjenostjo osebi nasprotnega spola, ki predstavlja čustveno stimulacijo za zakonsko skupnost, kakor tudi toplo vdanost, ki družino utrjuje.
4. Katera vprašanja se lahko pojavijo glede ljubezni in zakona z ozirom na današnje zakonske probleme?
4 Zakon v raju lahko izgleda danes precej idealističen, ker v nepopolni človeški družbi mnoge družine razpadajo. Zato često izgleda, da pojema naravna naklonjenost in zakonske vezi se trgajo. Nekdo bi se torej lahko vprašal: ali je dejansko mogoča globoka, dolgotrajna ljubezen med tistimi, ki so poročeni? Ali je otročje misliti, da lahko takšna vzajemna ljubezen in spoštovanje dolgo trajata?
‚LJUBEZEN JE MOČNA KOT SMRT‘
5. Povej na kratko vsebino Visoke pesmi in kaj ta knjiga razodeva o ljubezni med moškim in žensko?
5 Resnična ljubezen med moškim in žensko je lahko izredno močna, trdna in nepopustljiva. Kako dobro je to prikazano v pesniški knjigi Svetega pisma, ki jo je pred približno tri tisoč leti napisal modri izraelski kralj Salomon! Imenuje se Salomonova pesem, govori pa o trdni ljubezni med pastirjem in mlado vaščanko iz vasi Sunam (ali Sulem). Ta ‚izredna pesem‘ tudi razodeva, da si kralj z vsem svojim sijajem in bogastvom ni bil sposoben pridobiti ljubezni te lepe Sunamljanke. (Visoka pesem 1:1—14; 8:4)
6. Zakaj je Salomonova pesem spodbuda za člane »neveste« Jezusa Kristusa ali duhovno maziljeno skupščino?
6 »Visoka pesem« prikazuje lepoto stanovitne in trajne ljubezni. Takšno neomajno ljubezen odraža odnos Jezusa Kristusa do njegove »neveste« ali duhovno rojene skupščine. (Efež. 5:25—32; Razod. 21:2, 9) Zato lahko Salomonova pesem tiste, ki trdijo, da pripadajo tej »nevesti«, spodbudi v njihovi zvestobi nebeškemu ženinu. (2. Kor. 11:2) Kljub temu se v tej navdihnjeni knjigi obširno govori o čisti ljubezni, ki lahko obstaja med bogaboječim možem in ženo.
7. Katere faktorje bi morale upoštevati Jehovi predane neporočene osebe, ko iščejo zakonskega partnerja?
7 Za ponazoritev: Salomonova pesem jasno pokazuje, da ni mogoče romantično ljubiti kogarkoli. Sulamit na primer ni privlačil kralj Salomon, in rekla je: »Rotim vas, hčere jeruzalemske, pri gazelah in pri košutah poljskih, da ne prebudite in ne predramite ljubezni, dokler ji drago.« (Vis. pesem 2:7; 3:5) Kako modro je torej za neporočene osebe, da potrpežljivo čakajo, dokler se ne pojavi tisti, ki ga bo on ali ona lahko zares ljubila! In za tiste, ki so predani Jehovi, bi moral biti bodoči zakonski partner človek, ki je prav tako predan in zvest Bogu. (5. Moj. 7:3, 4; Ezra 9:1—15; 1. Kor. 7:39) Tedaj bo za oba zakonca najvažnejše oboževanje Jehove. Sposobna se bosta skupaj soočati z življenjem v zakonski in duhovni enotnosti, brez česar bi nastala žalostna praznina.
8. Kako je Sulamit dokazala, da je podobna zidu, ne vratom?
8 Preden se samska oseba poroči z bratom oziroma sestro v veri, mora biti oseba, ki želi ohraniti Božje priznanje, neomadeževana. Bratje deklice iz Sunama so bili zaskrbljeni za njeno krepost, celo takrat, ko je bila še zelo mlada. V njenih mlajših letih je eden njenih bratov rekel: »Sestro imamo, majhno, ki še nima prsi; kaj bomo storili s sestro svojo v dan, ko jo bodo snubili?« Drugi brat pa je odgovoril: »Ako je zid, zgradimo na njej srebrn nadzidek v utrdbo; ako pa je ona duri, ogradimo jo z deskami cedrovimi.« Kralj Salomon se je trudil, da bi si pridobil Sulamitino naklonjenost, toda dokazala je neomahljivo ljubezen in krepost, ne kakor nihajna vrata, ki jih je treba zabiti z deskami, da bi se preprečilo odpiranje nezaželenemu ali škodljivemu gostu. Ni popustila kraljevemu zapeljevanju, temveč je ostala kakor zid proti materialnim privlačnostim. Dokazala je svojo doraslost in lahko je bila priznana kot žena krepostnih načel. (Vis. pesem 8:8—10) Čudovit primer za današnja neporočena bogaboječa dekleta!
9. Kakšno mnenje je imel o Sulamit pastir, ki jo je ljubil?
9 Ponižna Sunamljanka je bila skromna, ampak v očeh pastirja, ki jo je ljubil, je bila nekaj posebnega. »Jaz sem roža saronska, lilija v dolinah,« je pripomnila, toda ne za pastirja, ki je odgovoril: »Kakor lilija med trnjem, tako je prijateljica moja med hčerami.« (Visoka pesem 2:1, 2) To ni bila samo zaljubljenost. Deklica je služila Jehovi, bila je sposobna in brhka in veliko stvari jo je priporočalo. Mar to ne pokazuje, da bi se morale neporočene krščanske deklice naučiti nositi odgovornosti žene, medtem ko težijo za tem, da raste tudi njihova duhovnost?
10. Kako je Sulamit cenila pastirja?
10 Toda poglej, kako je Sulamit čislala pastirja. »Kakor jablana med gozdnimi drevesi, tako je moj ljubi med mladeniči,« je rekla. (Vis. pesem 2:3, EI) On ni bil le eno izmed mnogih dreves v gozdu. Njen pastir je bil predan Jehovi, imel je zaželene lastnosti in sposobnosti in gotovo je bil Bogu predan mladenič. (Primerjaj 1. Korinčanom 2:6—16) Da, za lepo Sulamit je bil kakor »jablana med gozdnimi drevesi«. Mar se ne bi moral tako obnašati neporočeni krščanski moški, da bi ga lahko nekega dne njegova draga imela za takšnega.
11. Kako se v soglasju z besedami Sulamit primerja iskrena ljubezen s smrtjo in šeolom?
11 Ni dvoma, da je bilo to, kar sta občutila drug za drugega Sulamit in mladenič, iskrena ljubezen. Dekle je gotovo dobro izrazilo svoje občutke, ko je rekla svojemu ljubljenemu pastirju: »Deni me kakor pečat na srce svoje, kakor pečat na ramo svojo! Kajti ljubezen je silna kakor smrt, njena gorečnost trdna kakor grob; njen žar je žar ognja, plamen Jehovin. Velike vode ne morejo ugasiti ljubezni, ne reke je poplaviti. Ako bi hotel kdo (kakor Salomon) dati vse imetje hiše svoje za ljubezen, le zaničevanje bi dobil!« (Vis. pesem 8:6, 7) Kako točno! Ljubezni ni mogoče kupiti z materialnimi sredstvi, ker je iskrena ljubezen močna kakor smrt, ki nezmotljivo zahteva življenja obsojenega človeštva. V svoji vztrajnosti in izključni predanosti je takšna ljubezen nepopustljiva kot šeol ali grob, ki zahteva svoja telesa. Kaj pa je s »plamenom Jehovinim«? Eden biblijskih učenjakov je nekoč rekel: »Ogenj in plamen ljubezni, ki je prižgan v človeškem srcu, izhaja od Jehove,« Boga ljubezni, ki daje ljudem to čudovito lastnost. (1. Jan. 4:8) Resnično, prava ljubezen nikoli ne zataji, je lojalna in trajna. (Primerjaj 1. Korinčanom 13:8.) Kako modro je, da tisti, ki upoštevajo zakon, čakajo in delajo na tem, da je »ljubezen močna kot smrt«!
KAKO SE LJUBEZEN RAZVIJA
12. Kateri doživljaji ali faktorji v življenju lahko povzročijo, da se ljubezen med možem in ženo veča?
12 Ljubezen se lahko povečuje, s tem ko postaja življenje moža in žene vedno bolj prepleteno. V zrelih štiridesetih letih Izak ni bil zaslepljen mladenič, ko je vzel za ženo ne le dekle, temveč »mlado ženo« Rebeko. »In ljubil jo je,« se nam poroča. (1. Moj. 24:57—67) Medtem ko leta tečejo, si bogaboječi zakonski pari delijo med seboj duhovne stvari. Skupaj se soočajo z življenjskimi preizkušnjami in težavami. Njihov vzajemni trud gradi nežne spomine, ki jih še bolj zbližujejo. Celo preproste stvari — morda prijetni razgovori med sprehodom skozi gozd in polje — jim postanejo spomina vredni. Zato je lepa Sulamit hrepenela po sprehodu s svojim pastirjem. (Vis. pesem 2:8—14) Tudi tisti, ki so poročeni, so že to verjetno čestokrat občutili.
13. Zakaj ima mož razlog, da ljubi ‚vrlo ženo‘?
13 Seveda ljubezen raste še iz drugih zdravih razlogov. »Vrla žena je možu svojemu venec,« in on ima gotovo razlog, da jo ljubi. (Preg. 12:4) Po besedah kralja Lemuela (verjetno po Salomonovih) je »vrla žena« dragocenejša od zelo dragih biserov. Je zanesljiva in svojemu možu »izkazuje dobro in ničesar hudega vse dni življenja svojega«. (Preg. 31:1, 10—12) S svojimi marljivimi rokami lahko za svojo družino pripravi topla oblačila. (Preg. 31:13, 19, 21—24) Prav tako vestno skrbi za to, da ima družina zdravo hrano (14, 15. vrsta). Mnoga domača dela so ji lahko zaupana brez skrbi, ker je delavna in zares sposobna (16—18, 27. vrsta). Takšna žena govori prijazno, je plemenita in dela dobro celo posameznikom izven doma (20, 26. vrsta). Če torej telesna lepota bogaboječe žene z leti počasi pojema, pa njena notranja duhovna lepota raste in jo pri njenih domačih naredi še bolj priljubljeno. »Lažniva je prijetnost in ničeva lepota,« opaža Lemuel, »žena, ki se boji Jehove, njej veljaj hvala!« (Preg. 31:30; 1. Petr. 3:3, 4)
14. Katere značajnostne poteze bogaboječega moža spodbujajo krščansko ženo, da ga globoko spoštuje?
14 Po drugi strani pa bogaboječi mož popolnoma izpolnjuje svoje odgovornosti poglavarja, in sicer ne kot tiran. (1. Moj. 3:16; Mal. 2:14—16; 1. Kor. 11:3) Svojo ženo ljubeče varuje in ji to pokazuje na razne načine. Na primer, na njo se ne jezi ogorčeno. (Kol. 3:19) Trdo dela, da bi priskrbel za telesne in duhovne življenjske potrebe svoje žene in drugih, ki so mu blizu in dragi. (1. Tim. 5:8) Vsekakor bogaboječi mož svoji ženi izkazuje enako ljubečo skrb, kakor jo pokazuje Jezus Kristus svoji skupščini. (Efež. 5:25—32) Katera krščanska žena ne bo globoko spoštovala takega moža?
15. V kakšnem odnosu bosta mož in žena, če ohranjata biblijska temeljna načela, ki veljajo za zakon?
15 Držati se pravkar naštetih načel bo zahtevalo stalni napor, uporabo Svetega pisma in zaupanje v Jehovo v molitvi. Če v zakonski skupnosti vlada takšno ozračje, lahko ljubezen zagotovo uspeva. Možu ne bo treba zahtevati, da se ga spoštuje. To bo prišlo povsem naravno od njegove žene, s katero dobro ravna in ki je duhovna. Tudi se ne bo pritoževala: ‚Nimaš me rad!‘ Kaj bi krščanskemu možu lahko pomagalo, če ne prav to, da ljubi sposobno in Bogu predano ženo? (Primerjaj Sodniki 14:15—17 z Ruto 3:11.) V takšnem domu, kjer partnerja živita po vlogi, ki jima je po Pismu dodeljena, ne bo težko paziti na apostolov nasvet: »Vsekakor tudi vi (možje): vsak naj svojo ženo ljubi kakor sebe, žena pa naj moža spoštuje.« (Efež. 5:33, EI)
»VESELI SE ŽENE MLADOSTI SVOJE«
16. Kako se v Pregovorih 5. poglavje spodbuja k zvestobi do zakonskega partnerja?
16 Zakon je bil namenjen za to, da je ljudem v veselje. Toda pogoj za to, da bi se ta radost doživela in se ohranila zakonska ljubezen, je, da sta zakonska partnerja zvesta. V simboličnem jeziku uporablja Biblija izraz »vrelec«, da bi označila izvor seksualnega zadovoljstva, nečesa, kar se ne bi smelo iskati izven zakonske skupnosti. Naravno je seveda, da ljubezen med možem in ženo primerno vključuje zakonski odnos, toda vsi izven zakonske skupnosti morajo biti izključeni iz intimnosti zakona. Primerno je možu rečeno: »Pij vodo iz lastnega vodnjaka ... Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, ... ? Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred. Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje: košute predrage, gazele dražestne (verjetno misli na ljubkost) ... vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!« (Preg. 5:15—23; 7:6—23)
17. Kako bo nežna obzirnost drug do drugega vplivala na zakonca?
17 Tisti, ki so združeni v zakonu, so po Pismu dolžni izpolnjevati drug drugemu zakonske dolžnosti. To je eden od načinov izkazovanja globoke ljubezni in če je ta naravni rezultat iskrene naklonjenosti v zakonski skupnosti, tedaj se to lahko primerja z lepo sliko. Kako nujno je torej, da se Bogu predani partnerji izogibajo tega, da bi pokvarili sliko, da se izogibajo dejanj, ki bi onečastila zakonsko posteljo (Hebr. 13:4) Nežna obzirnost drug do drugega v takšnih intimnostih bo pomagala preprečiti boleči razpad zakona in bo tudi služila kot zaščita pred nemoralo. (1. Kor. 7:1—5)
18. Česa bi se moral zavedati bogaboječi mož, ko se trudi, da zadovolji čustvenim potrebam svoje žene?
18 Tako se bo torej bogaboječi mož uvidevno trudil, da zadovolji čustvenim in podobnim potrebam svoje žene, toda v mejah, ki se spodobijo posamezniku, ki ima Božjega duha in prinaša njegov sad — samoobvladanje. (Gal. 5:22, 23) Če upošteva njene fizične in biološke meje, kakor je Jehova zapovedal v Zakonu, danem Izraelcem, bo krščanski mož postopal »po pameti« s svojo ženo tako, da jo bo spoštoval kot »slabotnejši spol«. (3. Moj. 18:19; 20:18; 1. Petr. 3:7, EI)
19. a) V kakšnem ozračju doma je blagoslov vzgajati otroke? b) Kakšno vrsto vzgoje potrebujejo otroci?
19 Iz zakonske skupnosti se morda v teku časa rode otroci, »dediščina od Jehove«. (Ps. 127:3) Blagoslov je, če odraščajo v družinskem ozračju, kjer je močna ljubezen med starši in kjer globoko spoštujejo duhovne stvari. Mladim bo gotovo potreben nasvet in karanje, in kdor svojega otroka »ljubi, kaznuje ga zgodaj«. (Preg. 13:24) Zelo koristno je, če starši vzgajajo z ljubeznijo, ki temelji na Bibliji.
V IZKLJUČNI PREDANOSTI POSNEMATI SULAMIT
20. Čigava ljubezen in predanost prekaša ljubezen med možem in ženo?
20 Sulamitina ljubezen do njenega pastirja je bila »močna kot smrt« in ljubezen bogaboječih oseb, združenih v zakonu, je lahko danes enako globoka. Toda to dekle je reklo: »Vztrajanje v izključni predanosti je tako nepopustljivo kakor šeol.« (Vis. pesem 8:6, NS) Jezusova ljubezen do njegovih maziljenih naslednikov prekaša vsako ljubezen med možem in ženo in predanost te skupščine Kristusu je nepremagljiva kakor šeol. Pa vendar Jezus ni ljubeče umrl samo za tiste, ki bodo postali njegova nebeška »nevesta«, temveč tudi za svoje »druge ovce«, ki jih sedaj predstavlja »velika množica«, z blagoslovljenimi izgledi na večno življenje na Zemlji. (Jan. 10:16; Razod. 7:9)
21. a) Kakšen pozornosti vreden zgled je zapustila Sulamit? b) Kakšno korist imamo, če razmišljamo o tem, kaj je Jezus naredil za nas?
21 Sulamit je vsem tem Jehovinim služabnikom zapustila posebne pozornosti vreden primer izključne predanosti. Ko razmišljamo o tem, kar je Jezus za nas naredil po svoji odkupni žrtvi, in če upoštevamo njegov izraz ljubezni in obljube, naša ljubezen do njega raste. To pa nas ščiti pred sebičnimi, materialističnimi in neduhovnimi prizadevanji. Prav tako se krepi naš odnos z Bogom Jehovo, ki je ljudem omogočil, da imajo »ljubezen, močno kakor smrt«.
[Slika na strani 20]
Stvarnik je načrtoval, da bi zakon bil trajna zveza
[Slika na strani 21]
Pristna ljubezen med možem in ženo je lahko izredno močna
[Slika na strani 22]
»In ljubil jo je.«