Psalmi

Kako si lahko srečen?

ZNANI angleški pravnik Blackstone je opazil, da so Božji pravični zakoni tako neločljivo prepleteni s srečo vsakega posameznika, da človek, ki se ne drži Božjega zakona, ne more biti srečen. To je razumljivo, ker je prevladujoča lastnost človekovega Stvarnika ljubezen, in zato so vsi njegovi zakoni namenjeni pospeševanju najboljšega pri njegovih inteligentnih stvarjenjih.

Zato je resnična sreča v vsakem življenjskem področju odvisna od zdravega strahu pred vsemogočnim Bogom. To je poudarjeno v 128. Psalmu, kjer beremo: »Blagor vsem, ki se boje Jehove in hodijo po njegovih potih! Zakaj sad truda svojih rok boš užival, srečen boš in dobro ti bo. Tvoja žena bo ko rodovitna trta v notranjosti tvoje hiše, tvoji otroci kakor oljčne mladike okoli tvoje mize. Glej, tako se blagoslavlja mož, ki se boji Jehove. Blagoslovi naj te Jehova s Siona, da boš gledal srečo Jeruzalema vse dni svojega življenja, da boš gledal svojih otrok otroke. Mir bodi nad Izraelom!« (1. do 6. vrsta, EI)

Pravilno spoštovanje Stvarnika se kaže v tem, da nekdo hodi po njegovih poteh, se drži smeri, ki jo On začrtuje, in spoštuje njegove zapovedi. Kadar se ljudje držijo Božjega zakona, tedaj ne zapravljajo svojih sredstev, temveč modro upravljajo svoje zadeve in kakovostno delajo. Zato z Božjim blagoslovom uživajo dobrine, dosežene s težkim delom, zares so srečni in varni.

Žena moža, ki se boji Boga, se primerja z rodovitno vinsko trto. Zakaj? Vinski trti je potrebna nekakšna opora, kot na primer kol. Podobno je žena — ker ima korist od dobre opore svojega moža in ker je mati njegovih otrok — kakor rodovitna trta srečna in zadovoljno izpolnjuje svoje dolžnosti znotraj doma.

Otroci takšnega srečnega para se primerjajo z oljkovimi vejami. Mladike ali vejice, ki se odrežejo od drevesa, se pogosto uporabljajo za sadike. Tudi staro steblo lahko iz svojih korenin požene mladike in se tako ohrani. Tako otroci podobno kot oljkovi poganjki obkrožajo očeta in prinašajo svoj del k sreči v družini.

Ko se je pisal ta psalm, je bila skrinja zaveze, ki je ponazarjala Božjo prisotnost, na gori Sionu. Ker je Najvišji simbolično prebival tam, se je lahko reklo, da prihajajo vsi blagoslovi s Siona ali iz Jeruzalema. Ker je bil Jeruzalem središče pravega oboževanja, je bila sreča posameznih Izraelcev tesno povezana z blaginjo Jeruzalema. Zato je bilo posamezniku v korist, če je skrbel za dobro Jeruzalema vse dni svojega življenja — dolgega življenja, v katerem je lahko videl tudi svoje vnuke.

Sreča, ki se jo je lahko doseglo s poslušnostjo Božjemu zakonu, ni bila omejena samo na posamezne Izraelce. Srečno je bilo lahko ljudstvo kot celota, če je bilo poslušno. V soglasju s tem zaključuje psalmist z naslednjimi besedami: »Mir bodi nad Izraelom!« (Ps. 128:6) Da, Božje ljudstvo naj uživa v miru in varnosti vse čase.

Če si želiš takšne sreče, ki jo opisuje 128. Psalm, pazljivo preiskuj Biblijo in se pusti voditi njenim kažipotom. Iz lastnih izkušenj spoznaj, da je prava sreča rezultat poslušnosti do Božjega zakona.