Ima Bog svoje ime?
MNOGI ljudje morda rečejo: ‚Je mar Božje ime sploh važno? Saj je samo eno vrhovno Bitje!‘ Tako je rekel neki duhovnik v Kanadi: »Tudi ni važno, katero ime dajo ljudje Bogu.« Ta duhovnik je menil, da ne bi bilo nobene razlike, če bi nekdo uporabljal ime »Alah«, kot to delajo muslimani, ali »Manitu«, kakor pravijo nekateri Indijanci Severne Amerike. Tako mislijo mnogi duhovniki.
Toda preglejmo naslednje: Zakaj uporabljamo imena? Kaj je v imenu?
V osnovi se imena uporabljajo za razpoznavanje. Pogosto so tesno povezana z osebnimi dosežki ali slavo. Milijone imena, kot sta na primer Aleksander Veliki ali Gandhi, takoj spomnijo na dosežke teh mož.
Toda zakaj je nujno, da ima Bog ime? Čeprav veliko ljudi veruje v enega resničnega Boga, jih nešteto obožuje mnogo bogov. Hinduisti imajo na milijone bogov. V drugih delih Azije in Afrike milijoni ljudi obožujejo svoje prednike. Mnogi obožujejo državo, posvetne voditelje ali gledališke in filmske »zvezde«. Drugim je, kot je rečeno, bog njihov »trebuh«. (Filip. 3:19)
Da se vrhovno Bitje razlikuje od teh »izbranih« bogov, ima posebno osebno ime. In to ime, kakor bomo videli, ni pomembno samo zaradi identifikacije, marveč je bistveno povezano z njegovim ugledom. Svoje ime si je nadel sam.
KAKŠNO JE TOREJ BOŽJE IME?
Je lahko Bogu ime Alah? Ne. Kakor piše v vsakem dobrem slovarju, je »Alah« skrajšana oblika arabskega izraza, ki pomeni »bog«. Očitno to ni ime.
Kako pa je z izrazom »Gospod«? Tudi to ni ime. »Kakor je bogov mnogo in gospodov mnogo,« piše v Bibliji. (1. Kor. 8:5) Na primer španska beseda za »Gospod« je senor in je pogosto uporabljana v španskih prevodih Biblije. Kako bi moglo to torej biti osebno, posebno ime vrhovnega Bitja?
Nekateri bodo morda rekli: ‚Ali ni Jezus Božje ime?‘ Ko je bilo Mariji najavljeno Jezusovo rojstvo, ji je nebeški glasnik ali angel rekel: »Imenuj ime njegovo Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega se bo imenoval.« (Luk. 1:30—32) Zato je Jezus ime Božjega Sina, ne pa vrhovnega Bitja. Jezus sam je rekel: »Oče je večji od mene.« (Jan. 14:28; primerjaj Pregovori 30:4.)
Kot Božji Sin je Jezus v tesnem odnosu s svojim Očetom. Jezus je jasno povedal, da ima njegov Oče ime. Ko je Kristus svoje učence učil znano molitev Očenaš, so bile njegove prve besede: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje.« (Mat. 6:9) V poznejši Jezusovi molitvi k Očetu, je rekel: »Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta. ... In oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom.« (Jan. 17:6, 26) Torej jim je Jezus popolnoma razodel pomen Očetovega imena.
Zanimivo je, da je hebrejska oblika imena »Jezus« »Jehoshua«, kar je okrajšava od »Jehova-jeshua«, pomeni pa »Jehova je rešitev«. Zato je ime Očeta, vrhovnega Bitja, JEHOVA. Kako na mestu je, da je Jezus kot Jehovin zastopnik za rešitev, imenovan po svojem Očetu!
KJE NAJDEMO IME?
Ime »Jehova« je zapisano v številnih spisih večkrat. Glavni vir tega imena je v starih hebrejskih spisih, ki so vključeni v Biblijo. Morda boš rekel: ‚Dobro, ampak jaz nisem v Bibliji nikoli videl tega imena.‘ Res je, da nekateri prevodi Biblije ne uporabljajo Božjega imena. Toda spomni se, da so naše Biblije prevodi, prevajalci pa se pri prevajanju originalnega besedila razlikujejo. To se ne dogaja samo z Biblijo, temveč z vsako knjigo ali člankom, ki ga prevedejo različne osebe.
Novosvetski prevod Svetega pisma na primer, ki se včasih citira v tem časopisu, uporablja več tisočkrat ime Jehova. Toda v dobro znanem King Jamesovem prevodu je to ime zapisano le nekajkrat. Če imaš ta prevod Biblije, poglej v 2. Mojzesovo, 6. poglavje, 3. vrsto, kjer boš našel naslednje besede: »In prikazal sem se Abrahamu, Izaku in Jakobu z imenom Bog vsemogočni, toda s svojim imenom JEHOVA jih nisem seznanil.«
Mogoče daješ prednost katoliškemu prevodu. V mnogih od njih ni Božjega imena. Toda če imaš izvod Jeruzalemske Biblije, ki je sodobni katoliški prevod, in prebereš gornji stavek, boš videl, da na tem mestu uporablja ime »Jahve« namesto »Jehova«. Zakaj?
ZAKAJ »JAHVE«?
»Jahve« je preprost poskus, da se izrazi Božje ime v obliki, ki je bližja originalni hebrejščini. V stari hebrejski pisavi so se uporabljali samo soglasniki brez samoglasnikov. Božje ime je v starejših hebrejskih manuskriptih zapisano ... (YHWH ali JHVH) in razlagalci Biblije pogosto imenujejo to označbo »Tetragramaton«, kar pomeni »štiri črke«.
V stoletjih se je izgubil pravilni izgovor Božjega imena v hebrejščini. Zato se ne ve točno, katere samoglasnike bi bilo treba dodati temu imenu. S kombiniranjem samoglasnikov iz dveh hebrejskih besed A-donaj’ (Gospod) in Elo-him’ (Bog) s Tetragramatonom, so oblikovali izgovor Je-ho-vah’. Končno se oblika Božjega imena v latinščini glasi »Jehova«, vseeno pa mnogi hebrejski učenjaki pravijo, da je »Jahve« bolj pravilno. Rudolf Kittel, urednik prevoda Biblia Hebraica, vstavlja samoglasnike v hebrejski Tetragramaton tako, da se dobi oblika »Yehwah«, ki se pojavlja v vseh njegovih izdajah.
»JEHOVA« JE VELIKO BOLJ ZNANTA OBLIKA
Ime »Jehova« je vseeno daleč bolj znano in se bolj uporablja. Stoletja se je pojavljalo v prevodih Biblije in literaturi vseh vrst.a Pojavlja se tudi v mnogih napisih. Tako se na primer latinski napis na mestnem grbu mesta Plymouth (Anglija) glasi: Turris Fortissima Est Nomen Jehova, kar pomeni: »Ime Jehova je najmočnejša trdnjava.« (Glej Pregovori 18:10.) Zato se ime »Jehova« nahaja celo na lokalnih avtobusih.
Sedaj pa na hitro »obiščimo« otok Minorca v Sredozemskem morju, blizu španske obale. V glavnem mestu Mahonu je napisan Tetragramaton na zidu zelenjavne tržnice, ki je bila prej cerkveni samostan. Nedaleč proč, v malem mestecu San Luisu, so na mestnam cerkvenem stolpu izpisane hebrejske črke Jehovinega imena.
Poglejmo zdaj v znamenito katedralo v Toledu, španskem starodavnem cerkvenem mestu. Poglejmo krasno fresko na stropu glavnega prostora. To je delo Lucasa Giordana, znanega italijanskega slikarja iz sedemnajstega stoletja. Na vidnem mestu se nahajajo štiri hebrejske črke za Božje ime.
Najbolj znana krščanska cerkev je verjetno bazilika sv. Petra v Vatikanu. Tam je grob papeža Pija X. (1835—1914), ki ga krasi slika izraelskega velikega duhovnika s Tetragramatonom na okrasu (za lase) na glavi. Vidimo ga tudi na traku na čelu kipa, ki stoji na grobu papeža Klementa XIII. (1693—1769).
Ali si kdaj slišal za medaljo »Flavit Jehova«? Skovali so jo v spomin zmage angleške flote nad špansko armado 1588. leta n. št, ko je silovit vihar pokončal napadalce. Na to medaljo so vpisane naslednje besede v latinščini in hebrejščini: »Flavit ... et dessipati sunt« — »Jehova je strašno pihnil in bili so razkropljeni.«
Ljubitelji resne glasbe dobro poznajo veličastno pesem za zbor »Halelujah« iz znanega Hendlovega oratorija »Mesija«. Milijoni poslušajo to glasbo vse od njene prve izvedbe 1743. leta, toda koliki od njih so doumeli, da »Halelujah« (ali »Aleluja«) pomeni »slavite Jehovo«?
Drugi znani glasbenik Franz Schubert, je skomponiral glasbo za pesem pod naslovom »Vsemogočnost« (Die Allmacht), njena tema je: »Velik je Jehova, Gospod!«
Božje osebno ime je čaščeno in zapisano z velikimi črkami na neštetih mestih. Mala preiskava tudi odpravi vsak dvom, da je JHVH (YHWH) IME vrhovnega Bitja, kakor piše v hebrejski Bibliji. Kolikokrat se v njej pojavlja to sveto ime? ŠEST TISOČ DEVETSTO ŠESTDESET KRAT. Mar ni to zelo očiten dokaz, da NISO MISLILI IZPUSTITI Božjega imena?
Vendar so mnogi prevajalci Biblije zanemarili Božje ime. Zakaj? Preden odgovorimo, preglejmo Božje ime v zgodovini.
[Podčrtna opomba]
a Websterjev novi mednarodni slovar (1955) pravi v zvezi z »Jehovo«: »Vrhovno Bitje; Bog; vsemogočni. . . . Krščanska oblika, dana Tetragramatonu.«
[Slike na strani 6]
Cerkveni stolp Minorca, Španija
Mestni avtobus Plymouth, Anglija
Kip na grobu papeža Klementa XIII.