Kako krepka je dobra vest?

OD vseh sporočil, objavljenih skozi stoletja, je »dobra vest«, ki je zapisana v Svetem pismu, vedno najbolj spodbujala k dobremu. Biblija govori o njej kot o ‚dobri vesti o kraljestvu‘, ‚dobri vesti o Jezusu Kristusu‘, ‚dobri vesti nezaslužene Božje dobrote‘, o ‚Božji dobri vesti‘, kot o ‚dobri vesti miru‘ in o ‚večni dobri vesti‘. (Mat. 4:23; Mar. 1:1; Dej. ap. 20:24; Rim. 15:16; Efež. 6:15; Razod. 14:6) Ta »dobra vest« prvenstveno sporoča, da je rešitev ali večno življenje možno na osnovi iskrene vere v odkupno žrtev Jezusa Kristusa in da bo Božje Kraljestvo pod Kristusom privedlo vse na Zemlji v popolno enotnost s svetimi nebesi. (Dej. ap. 4:12; Rim. 1:16; Efež. 1:7—14) Zakaj ta vest tako močno deluje na tiste, ki jo sprejmejo?

Upoštevaj, v kakšno stanje pridejo posamezniki, ko spoznajo »dobro vest«. Preden je nekdo to vest slišal, je morda čutil določeno praznino v svojem življenju. Zaradi osebnih problemov in zato, ker je priča krivičnosti in zatiranj, je v sebi hrepenel po osvoboditvi iz stiske. Mogoče je bil razočaran zaradi tega, ker je bil nesposoben biti takšen, kot je želel biti. Ko je zatem slišal »dobro vest«, je spoznal osnovni razlog svojih težav, namreč da je grešnik kot vsi ostali člani človeške družine. Zato, če je še toliko iskren, ne more uspeti in oblikovati svojega življenja tako, da ne bi razočaral sebe niti druge. Pred Bogom se ne more nikoli izkazati pravičnega, tako da bi se držal posebnega zakonika. Toda »dobra vest« mu jasno pove, kako lahko ima nekdo čisto vest pred Bogom in ljudmi in upanje na večno življenje. Pomaga mu tudi spoznati, kako bo Božje Kraljestvo odstranilo vse stiske. (Dan. 2:44)

DOSEČI BOŽJE PRIZNANJE

Da bi nekdo dosegel pred Bogom priznan položaj, se od njega ne zahteva nič težkega. Najvišji je poskrbel za pripravo, po kateri se lahko odpustijo grehi.

Da bi cenili pripravo za odpuščanje naših grehov, moramo najprej spoznati, zakaj smo grešniki. Biblija nam razodeva, da je naš skupni praoče, prvi človek Adam, namerno zagrešil proti Bogu. To ga je odtujilo od nebeškega Očeta in pripeljalo tudi vse njegove potomce v stanje odtujenosti. Adam je kot grešnik bil lahko oče samo grešnim, smrti podvrženim otrokom. Pismo nam pove: »Kakor je torej po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rim. 5:12, EI) »Kajti plačilo za greh je smrt.« (Rim. 6:23)

Tako nam Božja beseda pove, da je smrt kazen, ki jo zahteva Božja pravičnost za storjen greh. Zato mora biti človek, da bi dobil večno življenje, osvobojen kazni za greh. Ker so vsi ljudje grešniki, nihče od človeštva ne more prevzeti nase kazen, ki jo zahteva pravičnost niti v primeru bližnjega, ki je tudi grešnik. Popolna nemoč v primeru osvoboditve kazni za greh je prikazana v naslednjih besedah Psalmista:

»Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja (predrag namreč je njih duše odkup, zato ga ne zmore vekomaj), da bi živel za večno, ne moral videti jame.« (Ps. 49:7—9)

Pomoč je morala priti iz nadčloveškega področja. Bog Jehova je v svoji veliki milosti poskrbel za potrebno pomoč. Pri tem je z njim v popolnem soglasju sodeloval njegov najdražji Sin, prvenec. Krščanski apostol Pavel je pojasnil, kaj se je zgodilo, ko je napisal Filipljanom:

»Isto mišljenje naj bo v vas, ki je tudi v Kristusu Jezusu. Dasi je bil namreč v Božji podobi, ni imel za plen, da je enak Bogu, ampak je sam sebe izničil, podobo hlapca vzel nase, postal podoben ljudem in bil po zunanjosti kakor človek. Ponižal se je in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu (mučilnem kolu, NS).« (Filip. 2:5—8, EI)

Božji Sin je bil rojen brez greha, ker je bil z delovanjem svetega duha na čudežen način prenesen v telo device Marije. Zato je lahko prevzel nase kazen, ki jo je pravičnost zahtevala za grešnike. S svojo žrtveno smrtjo 14. nisana leta 33 n. št. je izpolnil prerokbo Izaije 53:5, kjer beremo: »On je bil ranjen zaradi naših prestopkov, je bil potrt zaradi naših krivic; kazen ga je zadela zaradi našega miru in rane njegove so bile nam v ozdravljenje.«

Naš Stvarnik od nas zahteva, da v veri sprejmemo dejstvo, da je njegov Sin prevzel nase popolno kazen za greh in da je ta obujeni Sin »Gospod in Kristus« obljubljeni mesijanski Kralj. (Dej. ap. 2:36) V Pismu se izjavlja: »Vidimo pa Jezusa, ki je bil za malo časa ponižan pod angele, zaradi trpljenja smrti venčanega s slavo in častjo, da po milosti Božji okusi smrt za vsakega (človeka).« (Hebr. 2:9)

VERA, KI POVZROČA DELOVANJE

To, kar nas usposablja, da prejmemo od Boga brezplačni dar večnega življenja, je naša vera v blagoslove Kristusove odkupne žrtve. Po tej veri pride človek pod učinkovanje svetega duha. Ker ta duh deluje na njega, se vidijo sadovi resnične vere v njegovem življenju. Njegova ljubezen do Boga Jehove, Jezusa Kristusa in bližnjih raste in ga spodbuja k delovanju.

To je dobro prikazano s tistim, kar se je zgodilo določenim Tesaloničanom v prvem stoletju našega štetja. Apostol Pavel jim je pisal naslednje:

»Zakaj naš evangelij (dobra vest) ni prišel k vam le v besedi, ampak tudi v moči in v Svetem duhu in popolni gotovosti, kakor veste, kakšni smo mi bili med vami zaradi vas. In vi ste začeli posnemati nas in Gospoda, ko ste besedo sprejeli v veliki stiski z veseljem svetega duha, tako da ste postali zgled vsem vernim v Makedoniji in Ahaji. Zakaj od vas se je razglasila Gospodova beseda ne le po Makedoniji in Ahaji, temveč po vseh krajih je šla vaša vera v Boga, tako da nam ni treba o tem nič govoriti. Sami namreč oznanjajo o nas, kako ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili od malikov k Bogu, da služite živemu in pravemu Bogu in pričakujete iz nebes njegovega Sina, ki ga je od mrtvih obudil, Jezusa, ki nas rešuje prihodnje jeze.« (1. Tesal. 1:5—10)

Upoštevaj, da oznanjevanje »dobre vesti« v Solunu ni bila samo stvar besed, ki ne bi prinesle nobenih rezultatov. Nasprotno, sporočilo je močno delovalo na tiste, ki so ga sprejeli, navedlo jih je, da so zapustili malikovanje in postali služabniki pravega Boga Jehove. Delovanje Božjega svetega duha je bilo očitno v življenju teh vernikov, ker so odsevali radost, ki jo proizvaja duh. Njihovo močno prepričanje se je videlo v tem, da jih niso preganjanja odvrnila od tega, da bi se ne ravnali po »dobri vesti« kot »Božji besedi«. (1. Tesal. 2:13) Ker so bili spodbujeni z vero in ljubeznijo in popolnoma prepričani, da bodo večne blagoslove dobili v času, ko se bo Božja jeza izlila na vse, ki zavračajo »dobro vest«, so Tesaloničani močno želeli resnico, ki so jo sprejeli, tudi oznaniti drugim. Skupščina v Solunu je bila tako aktivna, da se je vest o njihovi spreobrnitvi in veri razširila po celi Makedoniji in celo v del Ahaje. Ko so zatem Pavel in njegovi sopotniki govorili »dobro vest« ljudem v tem krajih, jim je bila vera kristjanov iz Soluna že znana.

DOBRI ZGLEDI SO BILI UČINKOVITI

Gorečnost Tesaloničanov je bila delno rezultat tega, ker so videli dober zgled apostola Pavla in njegovih sodelavcev. Že samo življenje Pavla in njegovih tovarišev je dokazovalo, da je na njih bil Božji duh. Preden so prišli v Solun, sta Pavel in Sila doživela neprijetnosti v Filipih, kjer niso upoštevali njunih pravic kot rimskih državljanov. Brez preiskave so ju pretepli in zaprli ter uklenili v klado. Bog ju je osvobodil in povzročil, da so se spreobrnili ječar in njegova družina. (Dej. ap. 16:22—33)

Neprijeten doživljaj Pavla in Sila v Filipih pa ni zadušil njune gorečnosti. V Solun sta prišla tako pogumna, kot to lahko povzroči le Bog po svojem duhu. Pri oznanjevanju se je Pavel izogibal vsake prevare in prevzetnosti. Delal je z lastnimi rokami, da si je priskrbel potrebno, in bil nato spet ves na razpolago službi poučevanja resnice v Solunu. Vsakemu iskrenemu opazovalcu je bilo jasno, da mož, ki je bil tako lojalen, pravičen, neoporečen in požrtvovalen, ni mogel biti izvor laži. Očitno je bil pod vodstvom svetega duha in je zvesto posnemal Gospoda Jezusa Kristusa. (1. Tes. 2:5—12)

Tako je »dobra vest«, povezana s Pavlovim osebnim zgledom dobrega vpliva, ki ga Božja vest ima na posameznike, usposobila Tesaloničane, da so posnemali Jezusa Kristusa. Pričeli so hoditi po poti, ki jo Bog priznava, in se niso branili oznanjevati »dobre vesti« ob vsaki priliki. Ker so živeli v pristanišču, so prišli v stik z mnogimi trgovci in potniki, ki so lahko potem še drugim pripovedovali o gorečnosti Solunčanov.

ALI JE VPLIVALA NATE?

Ali veruješ — kakor Tesaloničani — v blagoslove odkupne Kristusove žrtve? Če da, tedaj bi opazovalci morali videti, da si dovolil Božjemu duhu, da je v tvojem življenju prava moč. Ko ta duh deluje, se lahko sčasoma opazi, da se vedno bolj prilagajaš zgledu in nauku Gospoda Jezusa Kristusa.

Če globoko ceniš ljubezen, ki ti je osebno izkazana, se boš trudil, da se izogibaš greha. Kako nedosledno bi bilo od posameznika, če bi trdil, da veruje v očiščujočo moč Kristusove krvi in nato namerno greši! To bi lahko primerjali s človekom, ki se najprej zahvali človeku, da mu je opral obleko, ko pa jo obleče, se v najbližji mlakuži povalja. (Primerjaj 2. Petrov 2:22.) Jasno je, to ne bo naredil nihče, ki je hvaležen. Podobno temu tudi nihče, ki iskreno veruje v to, kar je Bog naredil po Jezusu Kristusu, ne bo postal namerni grešnik. (1. Jan. 3:4—6)

Še več, vera v Božjo pripravo za večno življenje nas spodbuja, da govorimo. Zato danes Jehovine priče ‚po vsej naseljeni Zemlji‘ obiskujejo ljudi po njihovih domovih z vestjo o Kraljestvu. (Mat. 24:14) Seveda vsak želi, da bi vsi naši sorodniki, znanci, da, vsi, ki jih lahko osebno dosežemo, prav tako slišali »dobro vest« in se po njej ravnali. Samo če sprejmejo »dobro vest«, se lahko izognejo Božji jezi, ki bo izlita na brezbožno človeštvo, in samo tako bodo doživeli čas, ko bo Božje Kraljestvo pod Kristusom spremenilo to Zemljo v kraj brez bolečin, bolezni in smrti. (2. Petr. 3:13; Razod. 21:4, 5)

Vseh preteklih 1900 let »dobre vesti« ni oslabilo. Še vedno navaja tisočere, da se podložijo vplivu Božjega duha in prinašajo njegove sadove, predvsem ljubezen. Gnani od tega duha pravi kristjani ne morejo, da ne bi govorili o tej danes največji vesti. Je tudi s teboj tako? Tako bo, če iskreno veruješ »dobri vesti«.