Psalmi

Doklej me bo Bog pozabljal?

ALI si kdaj, ko si bil v velikih stiskah in težavah, pomislil, da je Bog pozabil nate? Ali pa si mislil, da s teboj morda ni zadovoljen in ti zato ne pomaga iz morečih stisk?

Tako je pomislil tudi David, ko ga je preganjal kralj Savel ali pozneje, ko se mu je uprl sin Absalom. David je bil tako dolgo v stiskah, da je postal zelo potrt, vpraševal se je, ali ni Jehova pozabil nanj. Vzkliknil je: »Doklej o Jehova? Boš li zabil me večno? Doklej boš skrival obličje svoje pred menoj?« (Ps. 13:1) Davidu je izgledalo, da se je Jehova nezadovoljen z njim, odvrnil od njega, ker ni posegel v njegovo korist. Zato je še naprej vpraševal: »Doklej naj gojim skrbi v duši svoji, žalost v srcu svojem vse dni?« To je morda pomenilo, da se čudi, kako dolgo je prepuščen sam sebi, da se sam opira mučnim okoliščinam, v katerih je bil, in doklej bo trajala njegova žalost?

Vpraševal je še naprej: »Doklej se bo vzpenjal sovražnik moj proti meni?« Ker je izgledalo, da ga je Jehova pozabil, je spraševal, kako dolgo bodo njegovi sovražniki močnejši od njega. Nato je prosil: »Ozri se sem, odgovori mi, Jehova moj Bog, razsvetli oči moje, da ne zaspim na smrt, da ne poreče sovražnik moj: Premagal sem ga, da se ne bodo radovali nasprotniki moji, če bi omahnil.« (Ps. 13:2—4) Da, David je iskreno želel, da mu najvišji odgovori na njegovo prošnjo, mu pomaga in dvigne njegovega duha, da bi njegove oči lahko »sijale« ali »žarele«. Želel je ostati živ, da ne bi njegovi sovražniki mogli sklepati, da so oni zmagali in se veseliti njegovega trpljenja in padca, od katerega si ne bo opomogel.

Čeprav je David občutil, da ga je Jehova zapustil, je njegova vera ostala močna. To se vidi iz njegovih sklepnih besed: »Jaz pa upam v milost tvojo, radovalo se bo srce moje v zveličanju tvojem; prepeval bom Jehovi, ker mi je storil dobro.« (Ps. 13:5, 6) David je kljub težavam, s katerimi je bil soočen, zaupal v Jehovino dobroto ali v aktivno sočustvojočo skrb, z upanjem in veseljem je pričakoval osvoboditev iz svojih težav. Spominjal se je, kako ga je Jehova v preteklosti nagrajeval, zato se je odločil, da bo nadaljeval s petjem pesmi hvalnic.

Tako kot David, tudi mi nikoli ne pozabimo velikih stvari, ki jih je Jehova napravil za nas. V dokaz izredne ljubezni je daroval svojega edinorojenega Sina. (Jan. 3:16) Odkar poznamo Najvišjega, smo osebno občutili njegovo ljubečo skrb in pomoč, kot odgovor na naše molitve. Ker vemo, kako naš Stvarnik postopa s svojimi služabniki kot celoto ali posamezno, smo lahko prepričani, da nas bo jačal v času, ko bo to potrebno. Ko preživljamo obdobje preizkušenj, lahko črpamo tolažbo iz naslednjih navdihnjenih besed: »Vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas«. (1. Petr. 5:7)