Vera v Jehovino zmagoslavno organizacijo
»Bojte se le Jehove in v resnici mu služite iz vsega srca svojega, kajti vidite, kakšne velike reči je storil za vas.« (1. Samuelova 12:24)
1. a) Kdaj in kako je nastala Božja vidna zemeljska organizacija? b) Zakaj je bila teokratična?
BOŽJA vidna zemeljska organizacija je nastala, ko se je dvanajst hebrejskih rodov leta 1513 pred našim štetjem oblikovalo v narod s teokratično vladavino. Ta vladavina ni bila demokratično izvoljena. O tej vladavini je odločal Nekdo, ki je to ljudstvo izpeljal iz smrtonosnega suženjstva starega Egipta. On jo je tudi imenoval. Ta Nekdo je bil Bog in v tej vladavini je imel največjo oblast. Zato je bila to teokratična vladavina, njen vladar pa Teokrat! Vsem njegovim podložnikom je bilo zapovedano, upravičeno zapovedano, da obožujejo njega, svojega vladarja in svojega Boga. To je bilo v soglasju s prvima dvema od Desetih zapovedi, ki so jih dobili Izraelci na gori Sinaj v Arabiji.
2. Zakaj je ta narod sestavljal organizacijo, ki takrat ni bila podobna nobeni drugi na Zemlji?
2 Ko jih je štirideset let pozneje njihov teokratični vladar pripeljal v Obljubljeno deželo, so še imeli teokratično vladavino. Veliki duhovnik je vedno simbolično predstavljal Boga, medtem ko so v kritičnih časih nastopili sodniki, da bi služili kot vladni predstavniki nevidnega Teokrata. Zato je ta narod sestavljal vidno teokratično organizacijo. Na Zemlji ni obstajalo ničesar temu podobnega!
3., 4. a) Zakaj je bila izraelska organizacija še naprej teokratična, čeprav je bilo vpeljano zemeljsko kraljestvo? b) Kako je Samuel potrdil, da so Izraelci ostali teokratična organizacija?
3 Ta značilna teokracija je še dalje bila zmagoslavna, kljub stalnim poskusom okoliških malikovalskih vladavin, da bi jo uničile. Obstajala je celo še po letu 1117 pr. n. št., ko so izraelskim narodom vladali človeški kralji. Zakaj? Zato, ker je človeški kralj deloval samo kot vidni predstavnik pravega Vladarja, nebeškega Teokrata. Svoje pravične vladavine se ni odrekel le zato, ker bi se narod odločil za demokratično pot. Ni bilo demokratičnih volitev, temveč je Bog deloval v okviru svojih pravic in postavil vidnega kralja nad ljudstvom, ki ga je nekdaj odkupil kot lastno dediščino. To potrjujejo besede Samuela, takratnega sodnika v Izraelu:
4 »Zakaj Jehova ne zapusti ljudstva svojega zaradi velikega imena svojega, ker je blagovolil Jehova vas storiti sebi za ljudstvo. ... Bojte se le Jehove in v resnici mu služite iz vsega srca svojega, kajti vidite, kakšne velike reči je storil za vas. Ako pa boste vendarle hudo delali, poginete vi in (človeški) kralj vaš.« (1. Sam. 12:22—25)
5., 6. a) Zakaj so Samuelove besede velika ohrabritev za prave kristjane danes? b) Katera dva primera iz Izraela nas opominjata, naj pazimo, da ne izzovemo Jehove, da bi zapustil svoje organizirano ljudstvo? c) Kako je psalmist izrazil občutke izgnanega preostanka, ki je želel ponovni pojav teokratične organizacije?
5 Kako spodbudna misel je to za vse, ki jih je Jehova v naših dneh sprejel, da ‚sestavljajo njegovo ljudstvo‘! Če mu bomo še dalje služili v resnici z vsem srcem, nas ne bo nikoli zapustil. Imamo zgled, ki nas opozarja, da tega ne bi nikoli smeli pozabiti. Kateri? To je deset Izraelovih rodov pod kralji, ki so si jih sami izbrali in ki so očitno delali slabo. Jehova je nje in njihove vidne kralje zapustil. To je bila za njih narodnostna nesreča. Pregnani so bili v deželo Asirske svetovne sile in svojega desetrodovnega kraljestva niso obnovili nikoli več. Podobna nesreča je zadela tudi kraljestvo ostalih dveh Izraelovih rodov. Njihovo glavno mesto je bilo Jeruzalem, kjer je vladal njihov kralj iz Davidove hiše. Sedel je na prestolu, ki je bil imenovan »Jehovin prestol«. (1. Letop. 29:23) Ko je Babilonsko kraljestvo leta 607 pr. n. št. razrušilo Jeruzalem, so bili odpeljani v Babilon. Njihova domovina, ki jim jo je dal Bog, Judeja, je bila sedemdeset let pusta, tako, kakor je napovedal veliki Teokrat, Jehova. Izgledalo je, da vidne teokratične organizacije ni več. Toda bil je še zvesti preostanek, ki je hrepenel po obnovi prave teokratične organizacije. Psalmist je takole izrazil njihove občutke:
6 »Ti pa, Jehova, ostajaš vekomaj in spomin tvoj od roda do roda. Ti boš vstal in se usmilil Siona, ker čas je storiti mu milost, ker čas določeni je prišel. Kajti hlapcem tvojim je drago njega kamenje in smili se jim njega prah. In bali se bodo pogani imena Jehovinega in vsi kralji zemlje slave tvoje. Ko sezida Jehova Sion in se prikaže v slavi svoji, se ozre na molitev zapuščenca, in ne bo zametal njih molitve.« (Ps. 102:12 do 17)
7. a) Kako je Jehova pokazal, da ni preziral občutkov skesanega preostanka do teokratične organizacije? b) Kako se je nad obnovljenim preostankom odrazila Jehovina teokratična organizacija, kljub vladanju poganov?
7 Skesan človek gotovo pokazuje cenjenje do Jehovine organizacije, če se veseli njenega »kamenja« in spoštuje celo njen »prah«, če tako rečemo. Jehova ni prezrl takšnega cenjenja, ki so ga pokazali pokesani izgnanci v Babilonu. Nagradil jih je tako, da jih je končno osvobodil po sedemdesetletnem opustošenju Siona, Jeruzalema. Vrnil jih je v domovino, kjer so ponovno v čistosti izvajali teokratično oboževanje. Še naprej je bil njihov teokratični Kralj, čeprav ni imel svojega vidnega zastopnika v obnovljenem Jeruzalemu. Toda njegovo izbrano maziljeno duhovništvo je ponovno vpeljalo teokratično službo v obnovljeni tempelj. To so vpeljali, čeprav so nad njimi vladale poganske svetovne sile — kakor je rekel Jehova. Sedaj se je izražala Jehovina teokratična vladavina nad Božjim izvoljenim narodom preko te ureditve. Ni jih zapustil.
8. a) Kdo se je izkazal za glavnega zastopnika teokratične organizacije in kako? b) Zakaj je izgledalo, da je teokratična organizacija na Zemlji za večno poražena?
8 Tisti, ki so ljubili teokratično organizacijo, so pričakovali, da se bo veličastno izkazala ob prihodu obljubljenega ‚Davidovega semena‘, namreč napovedanega Mesije. (Rim. 1:3) Mesija v osebi Jezusa Kristusa je prišel od Jehove, teokratičnega Vladarja. Nobeden v vesolju ni bolj ljubil teokratične organizacije. Zato je pogumno oznanjeval »nebeško kraljestvo«, »Božje Kraljestvo«, po vsem obnovljenem Izraelu. (Mat. 4:17; Marko 1:14, 15) Ker se je neomajno posvetil teokratični organizaciji in umrl mučeniške smrti na dan pashe leta 33 n. št., je ob njegovi smrti umolknil glas, ki je zvesto oznanjeval evangelij ali dobro vest o Božjem kraljestvu. Tri dni je izgledalo, kot da je teokratična organizacija doživela popoln poraz. Zakaj? Njen glavni zastopnik je ležal v grobu hladen in nem.
VEČNA ZMAGA TEOKRACIJE
9. Kako je zmagala Jehovina teokratična organizacija in kdo je to prvi izvedel?
9 Veliki Organizator teokratične organizacije pa ni mogel biti nikoli poražen. Njegova nevidna teokratična organizacija v nebesih je ostala lojalna, v pričakovanju, da sam Jehova stori kaj za svoje opravičenje. To je tudi storil tretji dan po žrtveni smrti svojega Sina v Jeruzalemu. Njegova teokratična organizacija je zmagala, ker je naredil največji čudež, s tem ko je obudil iz mrtvih glavnega Zastopnika teokratične organizacije, svojega lojalnega Sina Jezusa Kristusa. Sveta skupščina v nebesih se je veselila z Jehovo. Istega dne so se zmage velikega Teokrata veselili tudi tisti na Zemlji, ki so ljubili teokratično organizacijo, ker se je med njimi pojavil Božji Sin — obujen iz mrtvih.
10. Kako je prišlo do takrat največje religiozne zmede ali preobrata?
10 Na religioznem področju je prišlo tedaj do največje zmede. Pod vodstvom sebičnih religioznih voditeljev je izraelski narod zavrnil teokratično organizacijo. Povsem upravičeno je Jehova zatem ta zapeljani narod kot svojo teokratično organizacijo zapustil in naredil konec hebrejski vladavini ali upravi. Toda ni zapustil majhnega preostanka posameznih Izraelcev, ki so popolnoma verovali v Jezusa in mu sledili kot Mesiji, »Davidovemu semenu«. Osnoval jih je v novo vidno teokratično organizacijo. To se je zgodilo ob binkoštih, petdeset dni zatem, ko je Kristus premagal smrt. Uporabil je svojega obujenega Sina ob priliki izlitja svetega duha nad učenci v Jeruzalemu. Jezusovi učenci so dobili dar duha, ki je bil obljubljen v Joelu 2:28, 29, ne pa izraelski narod, ki je takrat slavi1 praznik binkošti. To je pričalo o veliki religiozni zmedi ali preobratu. Ta duh je označil novo vidno teokratično organizacijo.
11. Kako je Jehovina nova teokratična organizacija še naprej zmagovala?
11 Uradni pečat temu religioznemu preobratu je bil dan sedemintrideset let pozneje, ko so Rimljani porušili Jeruzalem in je bilo hebrejsko duhovništvo za vedno odpuščeno iz Jehovine svete službe. To je potrdilo, da je Jehova zapustil hebrejsko teokratično organizacijo kot svojo in začel delovati z novo krščansko vladavino ali upravo nad svojim ljudstvom. (Efež. 1:10) Toda njegova nova teokratična organizacija je še naprej zmagovala, kljub zlobnemu trudu Rimskega cesarstva, da jo s preganjanjem uniči!
12. Kako govori eden izmed Stražnih stolpov o organiziranju prve krščanske skupščine za oznanjevanje evangelija v času krščanske vladavine?
12 Zaradi tega prehoda iz hebrejske organizacije na krščansko v dneh Jezusa Kristusa in njegovih apostolov, najdemo v enem izmed Stražnih stolpov pojasnilo o žetvi hebrejskih vernikov v dneh apostolov: »Kot delo organiziranja cerkve novega evangelija, ni del žetve stare hebrejske vladavine, tako se tudi sedanja žetev evangelske vladavine razlikuje od dela nove tisočletne vladavine, ki se sedaj približuje.«
13. Kakšno teokratično stališče so pokazali apostoli, ko so bili zaslišani pred Sinedrijem v Jeruzalemu?
13 »Organiziranje cerkve« ali skupščine kot od duha maziljenega ljudstva je po binkoštih napredovalo. Ta čas označuje začetek krščanske vladavine ali uprave. Ti duhovni Izraelci so stopili v novo zavezo z Bogom. Teokratično stališče, ki ga je imela ta skupščina Kristusovih apostolov, se je izražala v njihovih odgovorih, namenjenih religioznemu sodišču v Jeruzalemu, ko je to sodišče — krivo za Jezusovo kri — zahtevalo od njih, da prenehajo pričati o obujenem Božjem Sinu. Apostoli so neustrašeno rekli: »Ali je prav pred Bogom, da vas bolj poslušava nego Boga, sodite sami. Ne moreva namreč, da ne bi govorila tega, kar sva videla in slišala.« (Dej. ap. 4:19, 20) »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi. Bog očetov naših je obudil Jezusa, ki ste ga vi obesili na les in umorili. Tega je Bog z desnico svojo povišal za Kneza in Zveličarja, da dodeli Izraelu izpokorjenje in odpuščenje grehov. In mi smo mu priče teh reči in tudi sveti duh, katerega je Bog dal tem, ki so pokorni njemu (kot Vladarju).« (Dej. ap. 4:19, 20; 5:29—32)
14. a) Kako so prvi kristjani pokazali vero, ki premaguje svet in s kakšnim rezultatom? b) Do česa je prišlo v okviru skupščine kljub navdihnjenim opozorilom? Ali je teokratična organizacija za vedno izginila?
14 Te kristjane prvega stoletja je odlikovala vera, ki premaguje svet. Ni jih bilo sram trpeti pod imenom kristjani ali mesijanisti, ker je na njih počival duh slave, Božji duh. (1. Petr. 4:14; Dej. ap. 11:26) Rezultat njihovega zvestega dela pričevanja in krščevanja novih učencev, so bile nove skupščine znotraj in izven prostranega Rimskega cesarstva. Vse te skupščine so sestavljale vidno organizacijo pod Jezusom Kristusom, oboževalcem velikega Teokrata, Jehove. Pozneje je, kljub opominom Jezusa Kristusa in učencev, piscev Biblije, prišlo do odpadništva — religioznega upora. Izgledalo je, da je prava teokratična organizacija izginila. Zakaj? Ker se je ‚človek greha‘ ali ‚pogube sin‘ postavil v odpadli religiozni organizaciji za boga. Nobenih drugih bogov ni priznaval, niti Jehove, pravega Teokrata. (2. Tesal. 2:3—12; Mat. 13:24—43) To odpadništvo je trajalo več kot 15 stoletij kljub trudu iskrenih reformatorjev, da se osvobodijo oblasti ‚človeka greha‘, ki je oboževal sam sebe. Je bila teokratična organizacija končno za vedno uničena? Po Božjih besedi se to nikoli ne bi moglo zgoditi!
SODOBNA TEOKRATIČNA ORGANIZACIJA
15. Zakaj je začel izhajati časopis, ki je pokazal zaupanje v Jehovo?
15 V sredini devetnajstega stoletja je razred ‚človeka greha‘ osnoval mnogo religioznih organizacij v krščanstvu. Te sekte imajo različna imena, da se ločujejo. Religiozna zmeda krščanstva je popolna. S ciljem vzpostavitve krščanskega ravnovesja in zdravega razumevanja, se je od ostalih krščanskih religioznih organizacij ločila majhna skupina iskrenih raziskovalcev Biblije. Obrnila se je od sektaških verovanj in sledila zgledu ljudi iz Bereje, ki so vsak dan v Pismu preiskovali stvari, da bi prišli do apostolske vere. (Dej. ap. 17:10, 11) Ta popolnoma predana skupščina se je zelo trudila, da bi branila žrtev Jezusa Kristusa in njegovo obljubljeno, uradno ‚prisotnost‘ v Božjem kraljestvu. Zato so začeli izdajati časopis, ki je pokazal, da zaupa v Jehovo, da ga bo podpiral.
16. Kateri organizaciji pripada ta nedoločena skupščina sama po Stražnem stolpu?
16 Omenjena skupščina se je iskreno trudila, da se pokaže vredna biti Jehovina vidna organizacija in njegovo orodje. Zato se ni spuščala v nobeno zavezništvo s sektaškimi krščanskimi organizacijami, niti s posvetnimi organizacijami tega sveta. Krščanska skupščina se je v tem pogledu izrazila z besedami, objavljenimi v njenem uradnem časopisu Stražni stolp:
»Novi bralci iz vseh krajev Zemlje nas stalno sprašujejo: Kakšno je vaše ime? Ste ‚izvirni baptisti‘, ali ‚misionarski baptisti‘? Ali ste ‚univerzalisti‘, ali ‚adventisti‘? Mogoče ste ‚izvirni metodisti‘? In podobna vprašanja. Nekajkrat smo poskušali pojasniti naše stališče in sedaj to ponovno poskušamo v nekaj besedah.
Mi ne pripadamo NOBENI zemeljski organizaciji. Če bi torej našteli cel seznam sekt, bi bil naš odgovor na vse navedene sekte negativen. Držimo se nebeške organizacije — ‚katere imena so zapisana v nebesih‘. (Hebr. 12:23; Luk. 10:20) Vsi sveti, ki sedaj živijo, ali ki so živeli v teku tega stoletja, pripadajo NAŠI CERKVENI ORGANIZACIJI: vsi ti so ENA cerkev, ker Gospod ne priznava NIČESAR DRUGEGA. Če se torej neka zemeljska organizacija celo v najmanjšem upira tej skupnosti svetih, se upira naukom Pisma in nasprotuje Gospodovi volji, ‚da naj bodo vsi ENO‘. (Jan. 17:11)«
17. a) Kaj je naredil Babilon veliki proti duhovno usmerjeni organizaciji pravih Božjih služabnikov takoj po zaključku časa narodov leta 1914? b) Kaj pokazuje, da prave teokratične organizacije Babilon veliki tisti čas ni zadušil?
17 Nastop konca časa narodov leta 1914 je še bolj spodbudilo predano skupščino Kristusovih naslednikov, da se varujejo kakršnegakoli sodelovanja s posvetnimi organizacijami kot s takoimenovanim krščanstvom. Nujen poziv se je glasil: ‚Izidite iz Babilona velikega!‘ (Razod. 18:4) V času, ki so ga pričakovali, je nastopil konec časa narodov in označevala ga je prva svetovna vojna. (Luk. 21:24) Babilon veliki je v tem videl priložnost zase. Uporabil je krščanstvo in njegov razred ‚človeka greha‘ kot orodje, in uspelo mu je podjarmiti in ujeti organizacijo pravih Božjih služabnikov. Oznanjevanje dobre vesti o vzpostavljenem Božjem kraljestvu pod Kristusom je umolknilo. Izgledalo je, da je prišel konec organizaciji, ki je oznanjevala Kraljestvo. Je bilo res tako? Je Babilon veliki trajno zmagal? Je bilo za vedno zadušeno upanje na ponovno vzpostavo prave teokratične organizacije? Več kot dva milijona teokratičnih kristjanov iz vseh delov sveta na to vprašanje odgovarja danes z ne! — in sicer v preko 190 jezikih. In upravičeno lahko tako odgovarjajo, ker ne bi bili v sedanjem odnosu z Bogom Jehovo, če vidna teokratična organizacija ne bi ponovno oživela in če ne bi dobivali več moči in kreposti kakor kdajkoli poprej.
18. a) Za kateri določeni namen je reorganizirani preostanek duhovnih Izraelcev spoznal, da je bil osvobojen iz okov Babilona velikega? b) Katero organizacijsko ime so sprejeli leta 1931 in zakaj?
18 Ko je leta 1919 povojno krščanstvo podprlo osmega biblijskega kralja kot politični izraz Božjega kraljestva na Zemlji, je reorganizirani preostanek duhovnih Izraelcev zavrnil sprejem tega od ljudi osnovanega nadomestka. Dali so prednost čistemu novorojenemu nebeškemu kraljestvu pod Kristusom. Bolj in bolj je na njihovo zavest vplival edini cilj njihove osvoboditve iz Babilona velikega: biti priče — toda ne le priče v smislu tega, kar piše v Izaiji 43:10, 12. Leta 1931 je izšla knjiga Opravičenje. Komentirala je Ezekielovo prerokbo, kjer Bog preko šestdesetkrat reče, da bodo narodi in ljudstva, celo njegovi služabniki ‚spoznali, da je on Jehova‘. Skupaj s to novo publikacijo so sprejeli najprimernejše organizacijsko ime. V Izaiji 43:10 je bilo zanje pripravljeno ime: Jehovine priče!
19. a) Kakšno vladavino so si želeli v zemeljski organizaciji in kakšen sestav so zato uvedli? b) Katero sporno vprašanje so spoznali za glavno v nebesih in na Zemlji in kdaj so to spoznali?
19 Ali lahko verujemo, da je pravi Bog cenil njihovo lojalnost in jo blagoslovil? Le kako bi Jehova mogel drugače postopati, še posebno, ker so živeli po tem imenu tako, da so dejansko bili njegove priče! Želeli so teokracijo, to je Božjo vladavino v svoji organizaciji za izvajanje službe oznanjevanja. Odkrito so se izjasnili za to vladavino v dveh člankih, ki so obravnavali temo »Organizacija«, ki sta bila objavljena v Stražnem stolpu 1. in 15. junija 1938. Postopali so dosledno tej izjavi in vzpostavili po krščanskih skupščinah teokratični sestav. Sredi druge svetovne vojne so na do takrat največjem kongresu Jehovinih prič objavili, da je opravičenje Jehovine vesoljne oblasti glavno sporno vprašanje v nebesih in na Zemlji.
20. a) Kaj jim je dalo moč, da so prenesli najhujša preganjanja med drugo svetovno vojno in čemu je služila njihova slavna zmaga? b) Kaj so potrebovali za sodelovanje v tej zmagi in kdo je dokazal, da je to posedoval?
20 Želja, da sodelujejo z Jezusom Kristusom na opravičenju Jehovine vesoljne suverenosti, je postala najmočnejša gonilna moč v življenju Jehovinih prič. Okrepila jih je, da vzdržijo najhujša preganjanja, ki so doletela Jehovine priče — med drugo svetovno vojno. Tako je Jehovina vidna organizacija še enkrat slavno zmagala v opravičenje Jehove. Kaj so potrebovali predani, krščeni ljudje, da bi sodelovali v tej zmagi? Vero v Jehovino teokratično organizacijo. So imeli preostanek duhovnih Izraelcev in njihovi teokratični tovariši iz »velike množice« Kristusovih »drugih ovc« takšno vero? Da!
21. Zakaj so Jehovine priče ohranile vero v Jehovino teokratično organizacijo v preteklih 34 letih po drugi svetovni vojni?
21 Odkar se je končala druga totalna vojna, ki je ogrozila obstoj Jehovine vidne organizacije, je minilo 34 let, ki so Jehovinemu ljudstvu prav tako prinesle preizkušnje. Toda neomajne, predane Priče so ohranile svojo vero v Jehovino organizacijo. Vedo, katero organizacijo na Zemlji uporablja vsemogočni Bog, da bi dal v vsej krščanski zgodovini največje pričevanje za svoje ime in Kraljestvo. (Mat. 24:14)
22., 23. a) Kaj bo povzročilo največji religiozni preobrat v človeški zgodovini? b) Kaj bomo delali in kakšno nagrado dobili, ker bomo še dalje pokazovali vero, da Jehova ne bo zapustil svojega zvestega ljudstva?
22 Danes se mi, Priče, soočamo z bodočnostjo, v kateri bo prišlo do največjega religioznega preobrata v vsej človeški zgodovini. Da, do preobrata, ki bo zbudil večjo pozornost od tistega v apostolskih dneh, leta 33 n. št. Propadlo bo satanovo zastopstvo za religiozno preganjanje, krščanstvo, ker sta ga Bog Jehova in Jezus Kristus popolnoma zavrgla. Toda ne samo to, propadla bo tudi religiozna mati krščanstva, Babilon veliki, svetovno kraljestvo krive religije. Dvignile se bodo preganjane Jehovine priče, s tem, ker bo Bog mogočno pokazal, da jih je izbral in priznal pred nebesi in Zemljo. Bivši politični sodelavci Babilona velikega se bodo zaman borili proti opravičenim Jehovinim pričam. Izgubili bodo bitko proti Teokraciji!
23 Kakšno naj bo torej naše stališče? Ali imamo kakršenkoli razlog, da izgubimo vero v Jehovino vidno organizacijo samo zato, ker se v tem svetu kopičijo težave? Tisti, ki verujejo, da Jehova nikoli ne bo zapustil svojih zvestih Prič, odgovarjajo na to vprašanje — nikalno. V pokazovanju takšne vere se je (organizacije) trdno držimo in delajmo z njo. Naša neomajna vera bo nagrajena z zmago in vencem življenja!