Zmagoviti s pomočjo vere

»Ali v vsem tem slavno premagujemo po tistem, ki nas je ljubil.« (Rimljanom 8:37)

1. Zakaj lahko pričakujemo težave, še posebno v tem času?

JEZUS je svojim učencem rekel: »Ko bi bili od sveta, svet bi svoje ljubil; ker pa niste od sveta, temveč sem vas jaz odbral iz sveta, zato vas svet sovraži. Spominjajte se besede, ki sem jo vam jaz rekel: Hlapec ni večji od gospodarja svojega. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Jan. 15:19, 20) Zaradi tega lahko pričakujemo težave in to še posebno v tem času »konca tega sveta«. (Mat. 24:3, 9)

2. a) V kaj smo lahko prepričani, kadar prenašamo preganjanja? b) Kakšni so koristni rezultati takšnega vztrajanja?

² Morda bomo preizkušeni s preganjanji, vendar nam bo Bog dal potrebno moč, da vzdržimo. Da »preganjajo nas, ali nismo zapuščeni; pobijajo nas, ali ne ginemo«. (2. Kor. 3:7—9) Kolikokrat so to Jehovine priče današnjega časa že doživele! Preganjanja lahko, ko so mimo, povzročijo najbolj koristne rezultate. Krščanski veri dodajo elastičnost, moč, zaupanje in uravnovešenost, kar prežema celega človeka, tako da v nekem smislu govori: ‚To je preizkušen, dokazan in zvest služabnik Vsemogočnega Boga, Jehove.‘ Jezus je rekel, naj se veselimo, kadar smo preganjani. »Blagor preganjanim zaradi pravičnosti, ker njih je nebeško Kraljestvo.« (Mat. 5:10—12)

3. a) Kakšno ohrabritev nam daje Peter glede preganjanj? (Glej tudi 1. Petrov 4:12—14.) b) Kakšne preizkušnje so prestale sodobne Jehovine priče in s kakšnim rezultatom?

³ Tako je na to gledal apostol Peter, ko je pisal naslednje kristjanom, ki jih je »moč Božja čuvala in po veri ohranila«: »V katerem se veselite, čeprav ste ravnokar nekaj časa (ako je treba) v žalosti po mnogoterih izkušnjavah, da se preizkušnja vere vaše, vrednejša nego preizkušnja minljivega, a v ognju izkušenega zlata, izkaže vam v hvalo in čast in slavo pri razodetju Jezusa Kristusa.« (1. Petr. 1:5—7) Sodobne Jehovine priče so še naprej »žalostne po mnogoterih izkušnjavah«. Te preizkušnje nastajajo zaradi spornih vprašanj nevtralnosti, narodne zavesti, malikovalskih ceremonij ali zaradi nasprotovanj nevernih družinskih članov, sodelavcev, sošolcev in drugih. Kako čudovito so mnogi vztrajali v teh preizkušnjah! Ohranila jih je »Božja moč«, ker so kot preganjani bili prepričani v srečen izhod in nagrado.

4. Kakšno spodbudo imamo, da ‚se ne bojmo‘?

⁴ Gospod Jezus Kristus je zagotovil maziljenim kristjanom v Smirni: »Nič se ne boj tega, kar ti bo trpeti. Glej, hudič bo vrgel nekatere izmed vas v ječo, da boste izkušeni, in imeli boste stisko deset dni. Bodi zvest do smrti, in dam ti venec življenja.« (Razod. 2:10) Tisti izmed »velike množice«, ki ohranijo svojo čistost, lahko pravtako pričakujejo »venec« večnega življenja na rajski Zemlji. (Jak. 1:12)

5. Kakšno zagotovilo imamo, da se lahko upiramo satanu?

⁵ Čeprav se lahko satan v nasprotovanju Božjemu Kraljestvu pokaže kot strašen, »rjoveč lev«, se nam ga ni treba bati, če ostanemo razumni in budni. V borbi s preizkušnjami nismo sami. Povabljeni smo, da vse svoje skrbi preložimo na Jehovo, ‚ker On skrbi za nas‘. »Njemu (satanu) se upirajte, trdni v veri, vedoč, da isto trpljenje prenaša bratovščina vaša razkropljena po svetu.« (1. Petr. 5:7—9)

»TRDNI V VERI«

6., 7. a) Kako pokaže postopanje naših bratov v južni Afriki, da sledijo dobremu nasvetu iz 1. Tesaloničanom 5:8, 11? b) Kako se je na naših bratih izpolnila Jeremijeva prerokba?

⁶ Kako dobro opisujejo te besede naše brate po vsem svetu, ki ohranjajo svojo čistost! Preizkušena kakovost njihove vere postaja odličnejša, ko se borijo z duhovnim orožjem zoper stiske in trpljenje, ki jih povzroča satan. Poročila z vsega sveta pokazujejo, da satan svoje nasprotovanje stopnjuje. Ogenj preganjanj in nasilja se širi po Afriki, in z juga te celine neka dežela poroča:

»Z mnogimi problemi se soočajo naši bratje. Nekatere so pretepali, v letu dni je bilo pet ubitih. Požigali so kraljevske dvorane in oznanjevalci so se razkropili, zaradi česar se je ukinilo nekoliko skupščin. Nekaterim so sežgali literaturo, medtem ko so drugi zbežali, da so si rešili življenje. V nekaterih področjih ni več mogoče oznanjevati od hiše do hiše, toda bratje vseeno zvesto oznanjajo ‚dobro vest‘ drugim, kolikor le morejo. Kljub takšnim pogojem ohranja Jehovin narod trdno vero in še naprej tolaži druge, ki so potrti zaradi svetovnih razmer. Zveste Priče so našle načine in sredstva, da se sestajajo in govorijo drugim ‚dobro vest‘. Neki posebni pionir je pisal: ‚Čeprav ljudstvo uporablja geslo: ‚Dol s cerkvami in naprej z borbo‚‘ pokazujejo naši bratje močno vero v Jehovo!«

⁷ Ko se je nova vlada pripravljala, da v deželi prevzame oblast, so se trudili, prisiliti brate, da kupijo članske izkaznice. Toda poročilo je zaključeno s to zaupljivo pripombo: »Vera in vztrajanje naših bratov brez dvoma dokazuje resničnost našega letnega stavka (1978): ‚Borili se bodo zoper tebe, ali premagali te ne bodo, kajti jaz, Jehova, sem s teboj, da te rešim.‘ (Jer. 1:19)«

8. a) Kakšna je situacija blizu malavijske meje in kaj vseeno delajo ljubeči »pastirji«? b) V čem so podobni apostolom, ker »ostajajo trdni« v preganjanjih?

⁸ Iz Mozambika poročajo, da je okrog 12 000 bratov in sester iz Malavije zaprtih v taboriščih v mestu Milange, blizu vzhodne malavijske meje in da je tudi od tritisoč do pettisoč bratov iz Mozambika v taboriščih v tem področju. Kot ljubeči pastirji, potujoči nadzorniki še naprej izgrajujejo skupščine z obiskovanjem. (1. Petr. 5:2, 3) Toda nekateri izmed njih so zaprti, delno zaradi izdajstva izključenih odpadnikov in upornih otrok Prič, ki so bili pripravljeni odkriti odgovorne brate. V poročilu piše:

»Dva potujoča nadzornika sta bila aretirana in poslana v ‚prevzgojni center‘, kjer so ju sistematično poučevali totalitarne nauke. Enega od njih so pred nedavnim izpustili, drugemu pa, ki je ostal še dalje v zaporu, je uspelo poslati naslednje poročilo:

‚Zvezali so naju z vodoravno iztegnjenima rokama na kol, tako da sva izgledala kot križ. Z najlonskimi ali konopljinimi vrvmi so nas tesno povijali od prstov ene roke do koncev prstov druge roke, pa tudi okrog telesa. Vse to so delali zato, da bi nas prisilili prekršiti Jehovine zakone. Ko so me skupaj z dvema drugima bratoma izpustili, so bile naše roke skoraj hrome. Bilo so zatečene vse do konca prstov. Ko so me odvezali, so bile roke tako otekle, da nisem mogel ničesar prijeti. Šele danes, po petnajstih dneh, lahko držim pero.‘«

9. Kako lahko podpiramo naše preganjane brate in s kakšnim zagotovilom? (1. Petr. 5:10, 11)

⁹ Poročilo o vedno večjih težavah, ki jih morajo prestajati bratje in sestre, je pokrajinski nadzornik takole zaključil: »Prosimo vas, da nas ne pozabite v svojih molitvah.« Zato se spomnimo teh zvestih bratov, ‚da se borimo z njimi vred v molitvah k Bogu‘, povsem prepričani, da jih bo veliki ‚Poslušalec molitev‘ ohranil v svoji ljubezni in jih osvobodil njihovih bremen ob svojem času in na svoj način. (Rim. 15:30—32; Ps. 65:2)

10. a) Kako so naši bratje iz središča Afrike dokazali, kar je zapisano v Filipljanom 1:27—29? b) akaj je važno, da gledamo v bodočnost, kadar sledimo nasvet Jozue 1:8?

¹⁰ Dežela iz osrčja Afrike, je poslala tole poročilo:

»Kljub prepovedi nas je Jehova v preteklem letu bogato blagoslovil. V malem mestu so aretirali skupino 41 bratov, sester in otrok, ko so imeli sestanek v privatni hiši. Sestre in otroke so kmalu osvobodili, pač pa so 25 bratov kaznovali z zaporno kaznijo od dveh do šestih mesecev zaradi izvajanja prepovedane religije. Zgledno obnašanje bratov pri delu v zaporu je bilo odlično pričevanje okolici za to, kako lahko biblijske resnice vplivajo na vsakdanje življenje. Bratje so velikokrat bili deležni posebnih prednosti zaradi svojega zanesljivega obnašanja; razni predstavniki oblasti in tudi mestni načelnik, so se ugodno izražali o njihovem obnašanju.

Več kot dva meseca bratje v zaporu niso imeli biblijske literature, vendar so se medsebojno spodbujali. V vsaki od treh celic, v katerih so bili nameščeni, so vsak dan drugemu bratu dali nalogo, da se spomni biblijskega stavka za tekoči dan. Zatem je vsak brat pod vodstvom starešine ali sluge pomočnika v skupini komentiral ta dnevni stavek. Tudi ko so delali zunaj, so imeli priložnost peti kraljevske pesmi, ker tudi zaporniški delavci v tej deželi često prepevajo med delom. Okrožni nadzornik, ki je edini od 25 bratov bil kaznovan s šestimi meseci, je pozneje poudaril, kako zelo dobro je, poznati mnogo raznih biblijskih stavkov in kraljevskih pesmi, za čas preizkušnje naše vere.«

11., 12. a) Zakaj se uporaba besed iz Hebrejcem 10:24, 25 pokaže zelo koristna pri soočanju s preizkušnjami vere? b) Kako se prvi Psalm nanaša na naše preganjane brate?

¹¹ Iz te dežele, kjer je delo prepovedano, poročajo, da se je zmanjšalo število oznanjevalcev kraljestva, toda povečala se je kakovost njihove službe. V poročilu piše dalje:

»Eno je očitno: Tisti z dobrimi duhovnimi navadami, globokim cenjenjem resnice, nimajo težav, da obdržijo trdnost, ko pridejo preizkušnje resnice, tisti pa, ki so v ‚ugodnem času‘ izpuščali sestanke, bili neredni v službi oznanjevanja in delali kompromise v malih spornih vprašanjih, pogosto podležejo v ‚ognjenih‘ preizkušnjah. Odkar je delo prepovedano, se je kakovost biblijskih študijev zelo izboljšala in mnogi hitro napredujejo.

Šest mladih članov ene družine je pričelo preučevati pod prepovedjo in ni jih bilo strah, trdni so kljub močnemu nasprotovanju družine. Že od začetka obiskujejo vse sestanke, zaradi tega tudi tako hitro napredujejo. Trije so se že krstili, četrti se za to pripravlja. Druga dva se s svojimi zakonci pripravljata prav tako na krst. Njihovo zaupanje v Jehovo in marljivo osebno preučevanje služi za zgled drugim v skupščini.«

¹² Ti zvesti, ki so pod prepovedjo so še naprej bogato blagoslovljeni, ker jim je Jehovin zakon v veselje. To se vidi iz pisma Priče iz zapora v drugi afriški deželi, kjer je Jehovino delo tudi prepovedano:

»Mučenje je tu stalno. Devet bratov so iz naše skupine premestili v drugo celico, kjer so jih pet dni neprestano kaznovali. Nekatere zbujajo ponoči in jih pretepajo, to se ponavlja dneve in dneve in je tako kot bi kaznovanje stopnjevali. Dnevno dobimo le en obrok hrane, če ga ne pozabijo prinesti. Srečujemo se z mnogimi težavami, toda tudi premagamo jih. Uspeva nam, da imamo svoje sestanke. ... Zelo smo oprezni. ... To naj bo za sedaj vse od petinsedemdesetih bratov, ki vas pozdravljajo.«

Ne glede kako huda bi bila preganjanja, te dragocene osebe lahko črpajo tolažbo iz besed psalmista: »Jehova pozna pravičnih pot, pot brezbožnih pa izgine.« (Ps. 1:1—6)

13. Kakšno odločnost so pokazali bratje v severovzhodni Afriki v soglasju s stavki iz Psalmov?

¹³ Poročila o aretacijah prihajajo tudi iz treh dežel severovzhodne Afrike. V eni teh dežel je pet odstotkov bratov in sester preživelo v zaporu, nekateri so še vedno tam. Mnoge so mučili, tri pa usmrtili; smrtna kazen je bila izrečena še dvema. Misionarji Stražnega stolpa so morali zapustiti Sejšelske otoke. Večina bratov in sester tega obširnega področja je ostala zvesta in odločna, da ostane Jehova njihovo pribežališče ves čas trajanja preizkušenj. (Ps. 34:7, 8; 84:11, 12; 94:17—23) Nekateri so sposobni nadaljevati s svojo aktivnostjo v polnočasni oznanjevalski službi in vsi ti pravijo, da cenijo molitve, ki jih izrekajo v njihovo korist skupnosti bratov po vsej Zemlji.

14. a) Kakšno čudovito poročilo imamo iz druge dežele, v kateri je delo prepovedano? b) Na katere primere iz Pisma nas spominja vera teh bratov? (Dej. ap. 4:18, 19; 5:28, 29; 8:1b, 4)

¹⁴ Obrnimo sedaj svojo pozornost državi na drugem kontinentu, kjer bratje pokazujejo čudovito lojalnost kljub prepovedi. V poročilu, ki smo ga dobili pred nedavnim, je rečeno:

»Iz porasta v letošnjem letu se vidi, da bratje ne bodo prenehali govoriti o dobri vesti Kraljestva. Skoraj smo dosegli višek v oznanjevalcih, ki smo ga imeli ves čas prepovedi. Mnogi novi prihajajo v organizacijo in krstilo se je 1788 oseb (v dveh letih). Imamo skupščine, ki poročajo v tem času več kot stoodstotni porast. Aretacije niso prestrašile bratov.

Ko so delovanje prepovedali, je imela ena od skupščin 17 oznanjevalcev, sedaj jih ima 48. Letos se je krstilo deset oseb; enajst oznanjevalcev je bilo v pomožni pionirski službi, med njimi tudi dve starešini. Štiri brate so aretirali in imeli štirinajst dni v ločenih celicah, toda to ni vplivalo na njihovo aktivnost in gorečnost za službo Jehovi. Duh teh bratov in še mnogih drugih v deželi nas spominja na Pavlovo gorečnost za ‚dobro vest‘. (2. Kor. 4:7, 16—18)«

Mar ne spomni to tudi nas na aktivnost in gorečnost novoosnovane krščanske skupščine, o kateri poročajo Dejanja apostolov od 4. do 8. poglavja?

15. a) Kako naj mi reagiramo na ta poročila? b) Kakšno vlogo ima pri tem molitev?

¹⁵ Podobna poročila prihajajo iz mnogih drugih dežel sveta, kjer Jehovine priče prenašajo omejitve in preganjanja. Kako naj reagiramo na takšna poročila? Eno je jasno — pokazujejo, da smo sedaj v ‚poslednjem delu dneva‘, da živimo v najresnejšem času in da se moramo opasati, da bi v preizkušnjah vere »stali trdno«. (Iza. 2:2; Efež. 6:14) Prav tako kakor goreče molimo k Jehovi, da bi pazil na brate, ki so v preganjanjih, tako naj prosimo našega nebeškega Očeta, da bi osvobodil tudi nas, naše družine in naše skupščine — da, in vse nove, ki šele sedaj prihajajo do spoznanja resnice — vseh zank ‚Hudobnega‘. (1. Tes. 1:2; Mat. 6:13)

16. a) Kako zmagoslavna vera vključuje tudi čistost? b) Kakšni drugi valovi pretijo, da pogoltnejo Božje ljudstvo? (Primerjaj Lukež 18:14.)

¹⁶ Jehova, veliki Poslušalec molitev, krepi naše brate v Evropi, Orientu, Afriki in Latinski Ameriki, da premagujejo val grenkih preganjanj, ki se še naprej širi v mnoge dele sveta. Preizkušena kakovost njihove vere je v njih razvila vztrajnost in kot takšni, ki ohranjajo svojo čistost, so dokazali, da je satan lažnik. (Primerjaj Job 1:9—12; 2:9, 10; 27:5; Jakob 5:10, 11.) Toda obstoja še drugi tok — mnogo zvitejši — ki prodira v druge dele Zemlje, še posebno v razvitejše. To je posvetni val poudarjanja materialnih stvari, užitkov in rekreacije, razvratnosti in svojevoljnosti. Žalostno je, toda ta satanski val je pogoltnil več Božjega naroda kakor neposredna preganjanja!

17. a) Zaradi kakšne nujnosti moramo ostati budni in zakaj? (Primerjaj Matevž 24:36—39.) b) Kako lahko sledimo zgledu naših bratov v zaporih, da bi modro izkoristili prosti čas? (Efež. 5:15, 16)

¹⁷ Zaradi resnosti teh ‚kritičnih časov‘ moramo ohraniti budnost, ker živimo resnično v »poslednjih dneh« tega hudobnega sveta. (2. Tim. 3:1—5, 13) Medtem ko vi berete te besede, trpi na stotine vaših krščanskih bratov po vsej Zemlji v zaporih. Njihova edina rekreacija, če jo sploh imajo, je sprehod po pustem dvorišču zapora, kjer imajo morda kratko priložnost govoriti besede o Božjem Kraljestvu. Kakšna spodbuda je to za nas, ki imamo večjo svobodo, da uporabimo večino našega prostega časa za to, kar bi oni radi delali — za srčno oznanjevanje »dobre vesti o Kraljestvu« drugim! Gotovo nihče od nas, ki živimo v bogatejših deželah, ne želi, da bi ga svet tako »pomehkužil«, da mu preide v navado, konec tedna preživeti v uživanju, stran od naših skupščin in službe Bogu! Jezusova velika prerokba o koncu sestava stvari ni zaman zaključena z opozorilom — ne pred nevarnostjo preganjanj — temveč pred nevarnostjo »obteženosti« src s posvetno sprostitvijo. (Luk. 21:34—36)

18. a) Kakšnemu stanju se hitro približujemo? (2. Tesal. 1:6—8) b) Lahko pritrdilno odgovorimo na Jezusovo vprašanje iz Lukeža 18:8?

¹⁸ Zapomnite si: »Dan Jehovin (pride) tako kakor tat po noči. Ko pravijo: mir in varnost, tedaj jih mahoma doleti poguba.« (1. Tes. 5:2, 3) Jasno je, da se narodi sveta hitro približujejo temu stanju. Ker se preganjanja Jehovinega ljudstva na Zemlji vedno bolj širijo, smo prisiljeni vprašati, kakor so nekoč vprašali Učitelja: »Ali ne bo tudi Bog izvršil pravice izvoljencem svojim, ki vpijejo k njemu dan in noč?« Jezus je odgovoril: »Pravim vam, da jim stori pravico v kratkem.« Verjameš, da bo tako? Moral bi, ker je Jezus v zvezi s tem rekel: »Toda, kadar pride Sin človekov, najde li pač to vero na Zemlji?« (Luk. 18:7, 8)

19. a) Kakšna naj bo naša odločitev v soočanju z nasprotovanjem? b) Do česa vodi naše izražanje neustrašne vere?

¹⁹ Zato bodimo odločni, da čvrsto stojimo v tej veri, da, bodimo odločni, da »stojimo trdni v enem duhu, enodušno in skupno se boreč za vero evangelija, in da vas nikakor ne morejo zastrašiti nasprotniki«. (Filip. 1:27, 28) Ker vemo, da je Jehova na naši strani in da nas podpira, lahko skupaj z apostolom Pavlom govorimo: »Če je Bog z nami, kdo je proti nam?« Odločimo se, da nas ničesar — bodisi val preganjanj ali val materializma — ne bo moglo »ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem«. Zaradi takšne neustrašene vere in aktivnosti, ki temelji na tej veri, lahko »slavno (popolnoma) premagujemo (vse) po tistem, ki nas je ljubil«. (Rim 8:31—39)

[Slika na strani 28]

Ne preganjanja, ne materialistični svet ne moreta uničiti zmagoslavne vere Božjih prič.